Leto 2017: Ob 500-letnici reformacije v ospredju misel o ekumeni, spravi in dialogu

Po pol tisočletja nesoglasij v ospredju misel o spravi in sodelovanju

Martin Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95. tez proti odpustkom, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. S tem dejanjem se je v Zahodni Evropi začelo obdobje reformacije, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele. V naše kraje je protestantsko misel vnesel Primož Trubar in s prvo tiskano knjigo postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Reformaciji je sledila protireformacija, s katero je Katoliška cerkev branila svoj nauk.

Med Luteransko in Katoliško cerkvijo so dolgo vladala medsebojna obtoževanja in izločevanja, kar se je spremenilo po II. vatikanskem koncilu Katoliške cerkve (1962-1965), ko se je začelo ekumensko gibanje, ki je v ospredje postavilo dialog in odkrivanje tistih skupnih stališč, ki obe Cerkvi na podlagi Svetega pisma združujejo.

Prvi najtežji in velik korak 50-letnega ekumenskega dialoga je bila t.i. skupna izjava o opravičenju, ki je bila s strani obeh Cerkva podpisana 31. oktobra 1999 v Augsburgu. Omenjena izjava je bila podlaga za mešano teološko komisijo, zadolženo za dialog med Luteransko in Katoliško cerkvijo. Ta je leta 2013 izdala skupen teološko-zgodovinski dokument Od konflikta do skupnosti, s katerim se je ne le končalo medsebojno obtoževanje med Cerkvama, ampak se je tudi pojem reformacija definiral na novo.

Kot je izpostavil Filo, gre za dobre temelje k nadaljnjemu razreševanju različnih teoloških stališč in večjemu sodelovanju med Cerkvama v času, ki Evropo in svet postavlja pred nove izzive. Poudaril je tudi, da v 21. stoletju o razlikah med obema Cerkvama ne smemo govoriti z jezikom obdobja protireformacije. Po pol tisočletja medsebojnih obtoževanj je obisk papeža Frančiška v švedskem mestu Lund 31. oktobra 2016, kjer je bila prvič po 500 letih skupna obeležitev reformacije, pokazal, da je treba na obeh straneh priznati krivdo in se opravičiti za medsebojna obtoževanja, predvsem pa pogledati na današnji čas. "Tudi današnji čas potrebuje neke vrste reformacijo," je dejal.

Poleg osrednje državne proslave v letu 2017 več prireditev po državi

Poleg osrednje državne proslave, ki bo 30. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, se bodo prireditve, od razstav in glasbenih dogodkov pa do strokovnih srečanj, vrstile skozi vse leto. Dan Primoža Trubarja, 8. junij, bodo obeležili z dogodkom v Trubarjevi rojstni Rašici in v Ljubljani, osrednje bogoslužje pa bo na dan reformacije v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani.

Natančen seznam prireditev bodo po besedah File predstavili januarja po prvem srečanju odbora za počastitev 500-letnice začetka protestantskega gibanja in reformacije, ki ga je ustanovila vlada in na čelu katerega je predsednik republike Borut Pahor.

Uvod v dogajanje s t.i. reformacijskim avtobusom

Med dogodki, ki bodo potekali v jubilejnem letu, pa je Filo že napovedal prihod t.i. reformacijskega avtobusa. Ta bo potoval skozi 68 mest v 19 evropskih državah, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini reformacije, ter dobila status mesta reformacije. Reformacijski avtobus se bo 24. januarja ustavil v Ljubljani in 25. januarja v Puconcih. Z njim bo potovala ekipa prostovoljcev, ki bo v vsakem od mest naredila reportažo, te pa bodo 31. oktobra 2017 predstavili na reformacijski razstavi v Wittenbergu.

Načrtovani strokovni srečanji v Ljubljani in Mariboru

Za 8. junij načrtujejo enodnevni mednarodni znanstveni simpozij v atriju ZRC SAZU, v letu 2018 pa je predviden izid zbornika s prispevki s simpozija. Poleg tega bo Alma Mater Europaea v Mariboru pripravila znanstveno konferenco na temo medverskega dialoga.

O reformaciji in njenem pomenu bo pripovedovalo več razstav

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani bodo 4. aprila odprli razstavo z naslovom Beseda Božja ostane na veke. Na razstavi, ki jo pripravljajo v sodelovanju z literarnim zgodovinarjem Jonatanom Vinklerjem, bodo predstavljeni ključni dogodki in temeljna besedila, ki so vplivali na zgodovinski potek in razvoj reformacije. Med njimi bodo nekateri najdragocenejši stari tiski iz zbirke NUK, so za STA povedali v NUK.

Goethe institut na Ljubljanskem gradu pripravlja razstavo z naslovom Gledati na usta - z Lutrom v svet besed. Razstava v Hribarjevi dvorani, ki bo na ogled od 5. aprila do 11. junija, bo prek različnih eksponatov skušala pokazati, kako je Luter vplival na nemški jezik. V organizaciji zavoda Ljubljanski grad pa nastaja razstava Slovenski protestanti.

V Murski Soboti pa po besedah File v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota Muzejem za leto 2018 snujejo protestantski muzej, s katerim želijo reformacijo približati mladim.

Napovedan tudi izid Lutrove biografije

Pri Cankarjevi založbi bodo izdati Lutrovo biografijo izpod peresa Volkerja Leppina, evangeličanskega teologa in profesorja zgodovine Cerkve z univerze v Trubarjevem Tübingenu. Kot je za STA povedal urednik Tine Logar, delo presega dosedanje podobne knjige po tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali.

Martin Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v marsičem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope. Knjiga z naslovom Martin Luter bo v prevodu Igorja Antiča izšla oktobra 2017.

Stati inu obstati - revija za vprašanja protestantizma, strokovna revija, ki jo izdajata Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Univerza na Primorskem, pa bo v letu 2017 izdala posebno jubilejno številko s preglednimi prikazi odmevov in vplivov reformacije na Slovenskem na različnih področjih, je za STA sporočil glavni urednik revije Marko Kerševan.