V Londonu na ogled razstava Picassovih portretov

Picasso (1881-1973) je že kot najstnik ustvaril vrsto portretov članov svoje družine. Do poznih 90. let 19. stoletja je bil že zelo vešč v tem, kako je ujeti upodobljence. Leta 1900 je pripravil izjemno razstavo portretnih risb avantgardnih umetnikov in pisateljev iz svojega kroga v Barceloni, mnogi izmed njih pa so postali tudi predmet njegovih pronicljivih in zabavnih karikatur. Občasno se je umetnik v karikaturi loteval tudi samega sebe.

Ker je le redko slikal po naročilu in ker je večinoma upodabljal ljudi iz svoje okolice, je lahko k portretu pristopal bolj svobodno kot profesionalni portretisti. V želji, da bi kar se da natančno ujel svoje upodobljence, se je posluževal izkrivljanja oblik in zelo ekspresivnega stila.

Kot še piše na spletni strani galerije, je zato pogosto težko opredeliti, do katere stopnje na umetnikovih delih sežejo satira, ironija in humor. Še posebej to velja za številne portrete žensk, s katerimi je imel umetnik tudi intimno razmerje. Z željo, da prikažejo razmerje med podobnostjo z upodobljencem, idealizacijo, ekspresivnimi izkrivljanji in karikaturo, so zato na razstavi združeni skupaj tipični portreti nekaterih oseb, ki se med seboj razlikujejo v stilu, razpoloženju in tonu.

Picassovo portretiranje ljudi iz njegove okolice in samega sebe pa ima veliko skupnega tudi z njegovim odnosom do kopiranja del starih mojstrov. Dela umetnikov, ki jih je občudoval, je začel kopirati v 90. letih 19. stoletja, svobodne verzije starih mojstrov je delal vse življenje.

Med deli starih mojstrov, ki se jih je lotil, je bilo veliko portretov, v poznih letih pa se je loteval tudi karikatur starih mojstrov, kot sta bila Rembrandt in Degas, ki ju je še posebej občudoval.

Razstava bo po Londonu, kjer si jo je mogoče ogledati še do 5. februarja, od 17. marca do 25. junija na ogled tudi v Picassovem muzeju v Barceloni.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju priredil dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu.