misliNajstarejše najdene mumije podvržene podrobni analizi
Santiago de Chile, 27. decembra - Antična civilizacija Činčoro, ki je pred 7000 leti živela na območju današnjih Čila in Peruja, je po odkritjih raziskovalcev že pred več kot 7000 leti mumificirala pokojnike. Nedavno so 15 mumij, ki veljajo za najstarejše na svetu, v čilskem Santiagu podvrgli podrobnim DNK analizam ter računalniški tomografiji.
Čile, Santiago.
Panorama mesta Santiago, prestolnice Čila.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv: Xinhua/STA
Pripadniki antične civilizacije Činčoro so bili lovci in ribiči. Živeli so med 10.000 in 3400 leti pred našim štetjem na pacifiški obali Južne Amerike. Po zadnjih dognanjih so bili med prvimi ljudmi, ki so mumificirali pokojnike.
Njihova najstarejša mumija je stara 7400 let, kar pomeni, da so se z mumifikacijo ukvarjali že več kot 1000 let pred Egipčani, je pisala francoska tiskovna agencija AFP.
Raziskovalci upajo, da bodo z analizami, ki so v teku, in s pomočjo sodobne tehnologije, uspeli rekonstruirati, kakšni so bili pripadniki civilizacije Činčoro, dekodiranje genetskih zapisov pa jim bo v pomoč pri lažjem razumevanju skrivnosti antičnih civilizacij.
Med 15 t.i. Činčoro mumijami je največ otrok in nedonošenčkov. V prvi fazi so raziskovalci opravili računalniško tomografijo, v drugi pa bodo s pomočjo računalnika virtualno secirali mumificirana trupla. Kot je povedal radiolog Marcelo Galvez, je njihova želja tudi odkriti način, kako bi jih ohranili takšne, kot so, za prihodnjih 500.000 let.
Dodal je, da imajo velika pričakovanja tudi glede rekonstrukcije njihovih podob: "Želimo si obuditi podobe ljudi, ki so umrli pred več tisoč leti."
Prav tako se bodo posvetili podrobni raziskavi postopka mumifikacije, ki so ga uporabljali pripadniki civilizacije Činčoro. Po doseganjih dognanjih naj bi zelo dobro razumeli človeško anatomijo.
Sprva naj bi s trupla pazljivo odstranili kožo, nato pa še mišice. Na skelet so polagali naravne materiale, tako da so rekonstruirali telo, čez vse pa so skrbno položili kožo pokojnika ter oči, usta in lase. Obraz so nato prekrili z masko. Končni rezultat zgleda kot mešanica med človekom in kipom, navaja AFP.
Sam proces je bil v domeni družinskih članov. Tako ima prav vsaka od mumij svojo "tehnološko in umetniško vrednost", raziskovalci pa so že odkrili tudi, da so pripadniki civilizacije postopek s časom izpilili, saj so mlajše mumije bolj izdelane.
Od leta 1903 doslej so raziskovalci odkrili okoli 180 Činčoro mumij.