Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

V BORDEAUXU JE ODPRT PROSTOR - ROMAN IZPOD PERESA SODOBNE NORVEŠKE PISATELJICE

V ospredje romana je avtorica postavila norveško umetnico, ki si je za prizorišče svoje nove razstave izbrala trg sredi Bordeauxa, kamor namerava umestiti mimohode in srečanja priložnostnih obiskovalcev. Postavitev njene razstave seveda ni naključna; tako odprt prostor, ki prerašča v večplastno metaforo, kot tudi medčloveška bližina jo vse bolj obsedata, odkar se je zapletla v zvezo z Johannesom, ki ji ostaja odtujen. Telesna in čustvena združitev, po kateri hrepeni, ji je namreč spodmaknjena, saj se sicer radoživi Johannes za njeno telo ne zmeni, to pa spodjeda njeno notranjo integriteto. Zdi se, da se kriza, v katero je zapadla - nekateri bodo v njej prepoznali krizo srednjih let - napaja ne le iz grenkega spoznanja, da hrepenenje nikoli ni izpolnjeno, temveč tudi iz narave ženske želje, ki je eden od odprtih prostorov.

Norveška pisateljica Hanne Orstavik (1969) sodi med osrednje predstavnike sodobne norveške književnosti. Rodila se je v Tani na skrajnem severu Norveške in se kot najstnica preselila v Oslo, kjer je diplomirala iz psihologije, francoščine in sociologije. Leta 1994 je objavila knjižni prvenec Rez (Hakk), literarni preboj pa pomenil njen drugi roman Ljubezen (Kjaerlighet, 1997). Doslej je objavila že več kot deset romanov. Njena dela, za katera je prejela več literarnih nagrad, so prevedena v številne tuje jezike. V Bordeauxu je odprt prostor v prevodu Marije Zlatnar Moe je njeno prvo poslovenjeno delo.

VIRALNI POSNETEK - MLADINSKI ROMAN NA TEMO VIRTUALNIH ZLORAB

Protagonista mladinskega romana mladinske pisateljice Hanne Orstavik, ki živi v kanadski Britanski Kolumbiji, sta Mike in njegova dolgoletna prijateljica Lindsay, v katero se zaljubi. Prepričan je, da ona čuti enako, dokler preprost nesporazum ne uniči njunega odnosa. Lindsay se odvrne od njega in se iz dekleta športnice in dobre učenke prelevi v lepotico, željno zabav in pozornosti. Ko želi Lindsay na domači zabavi vzbuditi Mikovo ljubosumje, gredo stvari predaleč. Postane žrtev posilstva, med katerim jo posnamejo s telefonom. Posnetek se začne širiti po omrežju, kar jo pripravi do poskusa samomora. Mike najde pogum in moč za ukrepanje v trenutkih, ko Lindsay najbolj potrebuje pomoč. Za prevod dela je poskrbela Nataša Grom.

ZAPISI O ZGODOVINI FILMA, KINEMATOGRAFIJE IN MUZEJSKI ZBIRKI SLOVENSKE KINOTEKE - PUBLIKACIJA O MUZEJSKI ZBIRKI KINOTEKE

Delo Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke: Iz Kinotečnika 2000-2004 je posvečeno predstavitvi filmske dediščine, ki jo zbira, ohranja, preučuje in predstavlja Muzejski oddelek Slovenske kinoteke. Združuje serijo člankov dolgoletne kustosinje Slovenske kinoteke Lilijane Nedič, ki so izhajali v Kinotečniku v rubriki Muzej. Prek feljtonskih zapisov o posameznih elementih muzejske zbirke, v kateri so med drugim tehniške muzealije, filmski plakati, razglednice, rokopisi in likovne predloge, Lilijana Nedič bralcu približa bogato kinematografsko zgodovino na Slovenskem. Predstavi njene ključne dogodke in akterje ter domala pozabljene izume, postopke ter tehnologije, ki so oblikovali in usmerjali razvoj slovenskega filma in njegove recepcije. Zapise spremlja bogata vizualna oprema iz kinotečne fototeke, ki ilustrira ključne artefakte ter akterje.

Lilijana Nedič je umetnostna zgodovinarka in sociologinja. Poklicno pot je pričela kot kustosinja pripravnica v Filmskem muzeju. Delo kustosinje za film je nadaljevala tudi po združitvi Filmskega muzeja z Gledališkim muzejem. S Silvanom Furlanom je odigrala eno vidnejših vlog pri ustanovitvi Slovenske kinoteke leta 1996. Potem, ko so bile filmske zbirke prenesene pod kinoteko, je bila do leta 2012 tam vodja muzejskega oddelka. Prejela je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo.

GREMO V POSTOJNSKO JAMO - PUBLIKACIJA, KI BO MLADE BRALCE SEZNANILA S SKRIVNOSTMI POSTOJNSKE JAME

Delo Barbare Bajd Gremo v Postojnsko jamo prinaša podatke o tem, kaj vse se skriva v jami in vabi predvsem mlade bralce, da jo podrobneje spoznajo in proučijo njene skrivnosti. Postojnska jama ni le priljubljena in pogosto obiskovana svetovna znamenitost, ki jo je opisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, pač pa v prvi naravni spomenik in učilnica v malem, ki obiskovalca vodi od razumevanja nastanka jame do njenega zgodovinskega pomena. Hkrati je zakladnica naravnih znamenitosti, ki omogočajo razumevanje krasa in kraških pojavov ter raznovrstnega življenja v njej, pri čemer je človeška ribica s svojim novim zarodom ponesla glas o Postojnski jami širom po svetu. Po znameniti jamski poti bo bralce vodil ilustrirani zemljevid.