Bo poslopje Ksevta od marca le še prazna lupina?

Fijavž je bil za v.d. direktorja imenovan 20. junija lani. "Toda zaradi še vedno nerešenega vprašanja sistemskega financiranja in statusa javnega zavoda je Ksevt v položaju, da ni možno odgovorno poslovati," je za STA zapisal Fijavž in dodal, da je zato v petek podal odstopno izjavo.

Kot je povedal, je celoten razstavni program skupaj z opremo v objektu še vedno zasebna investicija prvotnih ustanoviteljev Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča. Občina Vitanje je lani financirala le določene stroške poslovanja, vlada in pristojna ministrstva lani Ksevta niso financirali. Ob tem dodaja, da imajo na srečo dovolj razvejano mrežo partnerjev, s katerimi so lahko realizirali tako nove razstave kot dogodke.

Napovedan vstop države v ustanoviteljstvo zavoda je sicer v pripravi že več kot leto dni. Po Fijavževih besedah so bila v tem času številna usklajevanja in priprave potrebnih dokumentov, na katere so podali tudi svoje strokovne predloge. Zdaj v Ksevtu računajo na odgovornost vlade in ministrstev.

Kot je poudaril, je namreč kulturalizacija vesolja izjemno krhka, saj vzpostavlja razumevanje človeškosti v najbolj nečloveškem kontekstu - vesoljski tehnologiji. Evropska skupnost in Evropska vesoljska agencija (Esa) sta v zadnjih strategijah družbeno relevantnost postavili v ospredje. V Ksevtu računajo, da bo Slovenija sledila tem strategijam.

Ob tem Fijavž opozarja, da se februarja izteče dosedanji program zavoda, kar pomeni, da marca grozi objektu, da ostane prazen. Dodaja, da bi se v primeru neuspešne tranzicije preoblikovanja javnega zavoda po vsej verjetnosti objekt v Vitanju zaprlo, "škoda in sramota pa bi bili več kot samo materialni".

Poudarja, da je za letošnji program osrednjega pomena preoblikovanje občinskega javnega zavoda v državnega. Ta naj bi namreč poleg kompozitnega razvoja kulturalizacije vesolja razširil svoje delovanje tudi na področja demokratizacije vesolja ter diseminacije evropskih in nacionalnih vesoljskih aktivnosti.

Osrednja za letos načrtovana razstava bi nadaljevala tematski niz Vesoljski vid s poudarkom na umetniških modelih opazovanja človeških aktivnosti v vesolju. Projekt, ki ga po Fijavževih besedah pripravljajo že več let v sodelovanju z osrednjimi vesoljskimi in umetniškimi inštitucijami, naj bi omogočil vzpostavljanje Ksevta kot inštitucije za sistematično ukvarjanje z vprašanji umetnosti in humanistike v vesolju.

Prve skupne aktivnosti naj bi obrodilo tudi dogovarjanje z Esa, denimo poletno šolo bivanja v vesolju in umetniško rezidenco v Esinih laboratorijih.

Za jesen načrtujejo postavitev obeležja Hermanu Potočniku na Češkem v Hranicah, kjer je študiral in od koder je odšel na bojišča prve svetovne vojne. Prav tako bi začeli priprave na 90. obletnico izida Potočnikove knjige Problem vožnje po vesolju - raketni motor, ki bo leta 2018. Številne dogodke načrtujejo tako v Sloveniji kot v Berlinu, kjer je izšlo Potočnikovo vizionarsko delo.

Nadaljevali bi tudi z vzpostavljanjem Slovenske vesoljske akademije, nacionalne vesoljske strategije ter povezovanjem vseh sektorjev, ki se ukvarjajo z vesoljem.

Za reševanje problematike javnega zavoda Ksevt je bila sicer že decembra 2015 predvidena ustanovitev tehnične pisarne Slovenija v vesolju, ki naj bi operativno izpeljala ureditev finančnega in pravnega statusa zavoda.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), so bili temelji za delovanje pisarne vzpostavljeni s sporazumom o sodelovanju na področju izvajanja sporazumov Cern in Esa med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in MGRT, ki je bil sklenjen jeseni, v zvezi z izvajanjem pridružitvenega sporazuma med vlado RS in Esa.

Iskanju najustreznejših rešitev v zvezi z Ksevtom so, kot so še zapisali, že v preteklosti namenili veliko pozornosti. Z aktivnostmi bodo nadaljevali v prihodnjih mesecih, saj je potrebno gradivo medresorsko uskladiti.

Ksevt je vrata za obiskovalce odprl septembra 2012. Za njegovo arhitekturo so arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović, Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Rok Oman, Špela Videčnik, Jurij Sadar in Boštjan Vuga leta 2013 prejeli Plečnikovo nagrado.

Leta 2013 so v Ksevtu našteli 25.000 obiskovalcev. Leta 2015 so jih zabeležili 8500, lani pa le še 6900. Po Fijavževih besedah je spomladi in jeseni povečan obisk osnovnih in srednjih šol, posamezniki in skupine Ksevt obiskujejo skozi vse leto. Kot je še povedal, tujci predstavljajo približno desetino obiskovalcev.