misliGovorci okrogle mize o glasbenem muzeju bolj naklonjeni virtualni različici
Ljubljana, 10. januarja - Na okrogli mizi, ki sta jo pod naslovom Glasba v muzejskih zbirkah ali kje je Glasbeni muzej Slovenije? pripravila Društvo slovenskih skladateljev in Slovenski glasbenoinformacijski center, je bilo slišati pomisleke o smiselnosti glasbenega muzeja. Govorci so bolj kot muzeju naklonjeni zamisli o centru, ki bi ponujal dostop do glasbenih vsebin.
Kot je povedal Gregor Pompe z oddelka za muzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, so se s tem vprašanjem ukvarjali že v ekspertizi, ki jo je leta 2013 naročilo ministrstvo za kulturo. Pojasnil je, da je skupina desetih raziskovalcev prišla do zaključka, da bi vse glasbene zvrsti v vseh oblikah, od glasbil do notnih gradiv ter vizualnih in zvočnih posnetkov, "težko stlačili v en muzej".
Spomnil je, da tudi v svetu nimajo podobnega muzeja. Zato so bolj kot o muzeju v po njegovih besedah "nekem zapuščenem gradu" razmišljali o prostoru povezovanj in srečevanj, kjer bi se lahko izmenjevala mnenja ljudi različnih glasbenih provenienc.
Obenem v Sloveniji po Pompetovih besedah bolj kot muzej v fizični obliki potrebujemo prostor, kjer bi se dalo dostopati do virtualnih vsebin. Kot je pojasnil, ima sam kot raziskovalec sodobne glasbe nemalokrat težave s tem, saj mora vzpostavljati neposreden stik s skladatelji oz. imetniki določenih del.
Tak prostor bi lahko bil namenjen tudi turistom, ki bi želeli prisluhniti določeni slovenski glasbi. Zato bi bolj kot zgodovinska predstavitev glasbe prišla prav vstopna točka do glasbenih vsebin, je prepričan Pompe, ki kot posrednika pri povezovanju različnih institucij vidi Slovenski glasbenoinformacijski center, kot prostor za tak muzej pa "izpraznjeno sobo v središču prestolnice".
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je pojasnila, da je bila omenjena ekspertiza naročena z vizijo, da bodo zagotovljena sredstva za prenovo baročnega dvorca Dornava, v katerem so želeli postaviti center glasbe, ki bi predstavljal vse glasbene zvrsti. Ker ministrstvu ni uspelo pridobiti sredstev, je projekt propadel.
Danes državna sekretarka projekt vidi v povezovanju muzejev in drugih institucij, ki hranijo glasbeno dediščino, od Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja, do ptujskega, ki hrani dragoceno zbirko glasbil, in muzeja družine Avsenik.
Kot je povedal kustos v Narodnem muzeju Slovenije Darko Knez, kot institucija, ki hrani materialno dediščino, razpolagajo z nekaj instrumenti. Ti, kot je poudaril, niso klasični muzejski predmeti, saj ni dovolj, da so le na ogled, pač pa se jih mora tudi slišati.