Pri Beletrini knjiga raznovrstnih del filozofa Walterja Benjamina

Po besedah urednika zbirke in enega od prevajalcev dela Aleša Štegra Benjamin velja za kontradiktornega misleca, ki se je spogledoval z judovskim izročilom in kabalistično mislijo, obenem pa je izhajal iz meščanskega okolja in pripadal levičarskim intelektualcem. V 20. letih minulega stoletja je prijateljeval s Theodorjem Adornom in dramatikom Bertoltom Brechtom ter bil del gibanja Frankfurtska šola. Leta 1940 je v 48. letu starosti v begu pred nacisti naredil samomor na meji med Francijo in Španijo.

V Sloveniji manj znan je Benjaminov literarni talent, ki se kaže predvsem v delu Berlinsko otroštvo okrog devetnajststo, ki ga je za pričujočo knjigo poslovenil Šteger. Besedilo, ki je nastajalo 20 let, je Benjamin objavljal po časopisih, vmes pa ga je večkrat revidiral in dopolnjeval. V končni različici ga je izdal šele Adorno po avtorjevi smrti. Kot je poudaril Šteger, se je moral spopasti s težkim prevajalskim zalogajem, saj se za navidez lahkotnimi in lapidarnimi zapisi o otroštvu skrivajo ne le pesniške, ampak tudi spoznavno zahtevne materije.

Literarne prvine so vidne tudi v Moskovskem dnevniku, ki ga po besedah Trohe, ki je poskrbel za njegov prevod, lahko prebere prav vsak. V nasprotju z nekaterimi deli, skozi katere se bodo pregrizli le največji poznavalci oz. ljubitelji Benjamina, so ti dnevniški zapisi zelo berljivi. Pri prevajanju je imel Troha nekaj težav predvsem s sprejemanjem avtorjevih značajskih potez in vedenja. Kot je pojasnil, je v ospredju teh zapisov ljubezenska zgodba, ki pa jo avtor sam sebi taji, čeprav se skoraj na vsaki strani pojavi ime ljubljene osebe. Po prevajalčevih besedah je zanimiva tudi njegova obsesija z igračami, v katerih sicer na teoretični ravni prepoznava produkcijski proces, s katerim pozneje pojasnjuje tudi sestavljenost sveta.

Kot prevajalci knjige se poleg Štegra in Trohe podpisujejo še Samo Tomšič, Peter Gorenšek in Milka Petrovec Fuhrmann.