Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ORJAŠKI GOBEC GLOBUSA - PESNIŠKI PRVENEC URŠLJANKE URŠKE KRAMBERGER

Urška Kramberger (1993) je bila leta 2015 izbrana za zmagovalko na Festivalu mlade literature Urška. Za nagrado je med drugim prejela izdajo pričujočega pesniškega prvenca pod mentorstvom Barbare Pogačnik. Ta je v spremnem zapisu med drugim presodila, da se bralci avtoričinih pesmi "gibljemo na področju hermetične in na trenutke aleatorične poezije, ki se včasih približuje asociativnemu mišljenju, značilnemu za nadrealizem, katere aduti so nedvomno smisel za inovativnost, hitrost, razgledanost, a tudi angažma. Tako kar nekaj fragmentov daje slutiti, da je avtorica zelo kritična do današnjega potrošniškega sveta, sveta ekonomske in rasne segregacije". Urednik revije Mentor Aljoša Harlamov pa je zapisal, da je Orjaški gobec globusa pesniška zbirka, ki jo velja brati počasi, od verza do verza, da se lahko v celoti prepustimo tako pomenskim prazninam, v katere nas potiska in za katere nas vabi, da jih skušamo samosvoje zapolniti, kot širokemu razponu razpoloženj in odnosov, od hudomušne ironije do družbene kritike, ki jih preigrava..."

KMALU - PETI MLADINSKI ROMAN NA TEMO HOLOKAVSTA

Mladinski roman Kmalu je peta knjiga v Gleitzmanovi seriji romanov, s katerimi je želel vzbuditi zanimanje za dogajanja med drugo svetovno vojno, ki so zaznamovala življenja mnogih, tudi njegovo. Avtor pravi, da je vsak del napisal tako, da ga je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. Dogajanje tokratnega romana je postavil na konec vojne. V mestecu na Poljskem, kjer se znajde 13-letni protagonist Feliks, zatem ko je izgubil še mamo, se ljudje komajda prebijajo iz dneva v dan. Feliksu nevarnost predstavljajo Poljaki, ki sovražijo prišleke in pobijajo Jude, kljub temu, da ljudem pomaga s svojim medicinskim znanjem. V nekem trenutku uspe rešiti življenje dojenčku in nenadoma mora skrbeti zanj. Spozna tudi dekle Anjo. Najprej presodi, da mu je nevarna, saj se zna boriti zase, potem pa spozna njeno pravo plat in skupaj se odpravita poiskat skrbnike za dojenčka.

Morris Gleitzman se je rodil leta 1953 v Angliji, leta 1969 se je z družino preselil v Avstralijo. Diplomiral je na Canberra College of Advanced Education. Pisateljsko kariero je začel s pisanjem scenarijev. Danes velja za enega najuspešnejših avstralskih mladinskih pisateljev. Njegova dela so prejela več nagrad in bila prevedena v številne jezike. V slovenščini so na voljo še štirje iz omenjene serije: Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj. Vse je poslovenil Dušan Ogrizek.

TITO JE MRTEV - ZBIRKA KRATKIH ZGODB IZPOD PERESA NEMŠKE AVTORICE HRVAŠKIH KORENIN

Zbirka kratkih zgodb Tito prinaša galerijo 24 literarnih utrinkov iz obdobja otroštva, čiste preprostosti tako pripovedovalke kot tudi trde, skromne, a očarljive dalmatinske zemlje. Zgodbe povezujejo motivi vojn, brezsmernosti po razpadu nekdanje države, povojne izpraznjenosti smisla, revščine, zdomstva, razseljenstva kot tudi svetlejši motivi preprostosti, prvobitnosti lepote narave in čudežne čistosti značajev. Druga skupina zgodb je tematsko svobodnejša, marsikdaj alegorična in odmaknjena v območje eksistencialne ter tudi golo umetniške metaforike. Za te skice je značilna svojevrstna različica magičnega realizma, v katerem osebna izkustva in davni spomini skozi preobleko sanj stopajo v novo, stilizirano življenje, se osvobajajo spon stvarne otipljivosti ter tako prehajajo v svet čiste literature. Knjigo je prevedla Ana Jasmina Oseban.

Marica Bodrožić (1973) se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Od leta 1983 živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala. Nemščina je tako postala njen drugi materni jezik, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine. Za svoje knjige je prejela več nagrad.

ZAMEJSKA KOROŠKA - VODNIK PO ZAMEJSTVU

V vodniku, ki ga je založba ZRC izdala skupaj z Ljubljanskim geografskim društvom, je predstavljenih devet ekskurzij s severozahodnega dela slovenskega zamejskega prostora. Šest območij obiska - Ziljsko dolino, Beljak z okoliškimi jezeri, Karavanke in Rož, Celovec in Gosposvetsko polje, južna pobočja Svinške planine in Velikovško čezdravje ter Podjuno - v sodobnosti še lahko obravnavamo kot narodnostno mešana območja, dve območji - Labotska dolina in zgodovinski kraji severne Koroške - sta zaradi germanizacije ta status izgubili, območje pogorja Nockberge pa je že dolgo onstran severnega roba slovenskega narodnostnega ozemlja. Celotna avstrijska zvezna dežela Koroška se ponaša z bogato naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino. Prežeta je z naravnimi lepotami, gorami in jezeri, pa tudi kulturnozgodovinskimi, kamor se uvrščajo stara mestna jedra, prvovrstna cerkvena dediščina ter slikoviti, dobro ohranjeni gradovi in skrbno vzdrževane grajske razvaline.