misliKipar Dušan Tršar dopolnil 80 let
Ljubljana, 18. januarja - Kipar Dušan Tršar, ki že pol stoletja pomembno zaznamuje slovenski likovni prostor, je danes dopolnil 80. let. "V vseh njegovih umetninah je težnja k pokončnosti, vertikalnosti. Vsebujejo krog življenja same umetnine in življenja nasploh," je ob pregledni razstavi pred dvema letoma v Ljubljani zapisal likovni kritik Miloš Bašin.
Kostanjevica na Krki, Galerija Božidarja Jakca.
Kipar Dušan Tršar.
Foto: Rasto Božič/STA
"Tršarjeva dela sodijo med pomembne inovativne umetnine. In ne samo pri nas," je menil Bašin, umetnostni zgodovinar Lev Menaše pa je nekoč zapisal, da je Tršar "avtor, ki so ga vedno zanimale nove težnje v likovni umetnosti, zato se je v svojih delih že od začetka posvečal eksperimentom, tudi v tehničnem smislu".
Dušan Tršar se je rodil leta 1937, deset let po rojstvu brata, prav tako kiparja Draga, na Planini pri Postojni. Leta 1951 se je vpisal na šolo za umetno kovanje v Kropi, leta 1958 pa na kiparski oddelek na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju ter leta 1963 diplomiral, leta 1966 pa končal še kiparsko specialko pri Kalinu.
Kot piše v biografskem leksikonu Osebnosti, je sprva ustvarjal figuralno plastiko v varjenem železu, nato abstraktne kompozicije iz plošč in palic barvanega železa ali lesa, ter do leta 1972 razstavljal s sorodnimi neokonstruktivisti. Razvil je t.i. luminoplastike, v katerih je s pomočjo pleksi stekla ter neona interpretiral problematiko svetlobe. V poznejšem obdobju prevladujejo plastike v bronu.
Poleg svobodnega umetniškega delovanja je deset let poučeval likovno vzgojo v Pionirskem domu v Ljubljani. Leta 1979 je kot docent pričel predavati kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, ki jo je med letoma 1989 in 1991 vodil kot dekan. Slednjega leta tudi postal redni profesor, leta 2006 pa se je upokojil.
Študijska potovanja so ga vodila po Evropi, severni Afriki, Aziji in ZDA. Sodeloval je na številnih likovnih razstavah in simpozijih ter bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Med drugim je leta 1974 prejel Župančičevo nagrado, leta 1978 pa nagrado Prešernovega sklada. Njegova javna dela najdemo v Ljubljani, Celju, Kranju, Murski Soboti in drugod. O njem je bil leta 2006 v režiji Ane Nuše Dragan posnet portretni film.
Ob kiparjevem jubileju bodo konec marca v kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca marca odprli retrospektivno razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota.