Slovenija 18.1.2017 14:15

Spoznavanje opijskih ladij med pitjem čaja iz rahločutno poslikanih setov

piše Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 18. januarja - V Ulični galeriji na Vegovi mimoidoče že od konca decembra pozdravljajo risbe iz projekta Čaj za pet - Opijske ladje. Prav te dni pa v prostoru za druženje Ziferblat potekajo čajanke, na katerih je mogoče zgodbe petih izbranih opijskih ladij tudi pobližje spoznati preko podob na keramiki in pripovedi umetnice in pesnice Neje Tomšič.

Ljubljana, Vegova ulica. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič. Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kavarna Ziferblat.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič.
Čaj, čajnik, skodelica, čajni obred, keramika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Prvi čajni obred ob razstavi Čaj za pet s poslikano keramiko Neje Tomšič v Ulični galeriji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica. Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Vegova ulica.
Ulična galerija TAM TAM, predstavitev risb iz projekta Čaj za pet, Opijske ladje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Projekt vabi na čaj za pet. Natanko toliko nas sedi za mizo v prijetnem, toplem prostoru. V ozadju odmeva klasična kitajska glasba. Neja Tomšič se je z opijskimi ladjami prvič srečala na umetniški rezidenci v ameriškem Baltimoru leta 2014, kjer jo je presenetila razširjenost odvisnosti od opiatov. Doda, da so ZDA danes največja porabnica opiatov na svetu, sicer pa so pri sami trgovini z opijem največji vpliv imeli Britanci.

"V Baltimoru mi je postalo jasno, da problem takšnih razsežnosti ni več odraz šibkosti posameznikov, temveč sestavni del sistema. Ko sem raziskovala zgodovino opiatov v Baltimoru, sem odkrila, da so prav tam zgradili prvo opijsko ladjo. Vse skupaj pa se je začelo s čajem. Od tu naprej so niti zgodovine trgovine z opijem in čajem vodile vse do danes. Mislim, da nam poznavanje te zgodovine lahko pomaga razumeti in premišljevati današnji čas," je za STA pojasnila umetnica.

Prav tako se ji zdi zanimivo, da je čaj tako obnorel Zahod. Doda, da je Zahod od Kitajcev pravzaprav prevzel zelo majhen del čajne kulture, vsaka država je namreč razvila povsem svoj način pitja čaja.

Že ob začetku raziskovanja opijskih ladij se je odločila, da bo zgodbe podala na poslikani čajni keramiki. Poslikala je pet setov, ki jih je izdelala za obredno keramiko specializirana Anja Slapničar. Vsakega sestavljajo čajnik za pripravo čaja, vrček (chahai), namenjen postrežbi napitka, ter skodelica. Na teh treh kosih je predstavljena zgodba ene opijske ladje.

"Gre za nekakšno slikanico brez besed, ki jo težko razberemo, če zgodb ne poznamo, zato je pomembno, da naslikane zgodbe pripovedujem. Zame je najpomembneje, da ljudje keramiko primejo v roke in si v njej pripravijo čaj. Mislim, da to ustvarja ključen šiv med nami in oddaljenimi zgodovinskimi dogodki," pove Neja Tomšič. Ob povabilu k razstavi v Ulični galeriji se je odločila, da bo priložnost izkoristila, da razstavi risbe iz projekta, temu pa je sledila zamisel o realizaciji čajank.

Neja Tomšič po kratkih pojasnilih začne s kitajskim čajnim obredom, imenovanim gongfu, ki ga je izbrala, ker so zgodbe vezane na Kitajsko. Za tradicionalni čajni obred je potrebno mojstrstvo in več kot 20 pripomočkov. Umetnica je obred poenostavila, saj je njegov ključni namen ogled keramike. V osnovi so za kitajski čajni obred potrebne najmanj tri skodelice, seti pa so manjši. S keramičarko sta se odločili za večje, da je bilo več prostora za poslikave, ustvarjene s črnimi in belimi podglazurnimi barvami.

Ob pitju čaja Bulang Gushu Pu-erh iz leta 2011 je razgrnila zgodbe petih opijskih ladij, upodobljenih na dnu skodelic - Houqua, Lintin, Sylph, Eamont in Sea Wich. Ladje, prelite s čajem, delujejo potopljene in s tem še dodatno namigujejo na čas, ki je pretekel od tedaj, ko so še plule po svetovnih morjih.

Pripoved pokriva obdobje od srede 18. stoletja do srede 19. stoletja. Začetki trgovine z opijem se berejo kot pravi pustolovski roman. Vmešani so priznani trgovci in pirati - tudi zloglasna piratka madame Ching, ki je vodila svojo tolpo Nepremagljivih. Pa seveda boji, prevzemi, prvi zametki korporativnega poslovanja, teorije zarot in nenazadnje opijski vojni.

Neja Tomšič spomni, da je na Kitajskem opij postal težava že v 17. stoletju, ko so Portugalci v deželo prinesli maddak - tobak zmešan z opijem. Po dostopnih podatkih, ki se zaradi same narave trgovanja z opijem in prekrivanja informacij zelo razlikujejo, naj bi bilo do leta 1838 z opijem zasvojenih med štiri do kar 12 milijonov Kitajcev.

Večina opija je prihajala z britanskih kolonialnih plantaž v Indiji, njegova prodaja pa je bila za Britance zelo dobičkonosen posel. Izvemo, da je bilo največje britansko podjetje, ki je trgovalo z opijem, Jardine Matheson & Co, ki pod imenom Jardines obstaja še danes.

Kitajska je skušala prodajo opija zaustaviti z raznimi od cesarja Yongzhenga in njegovega naslednika Jiaqinga zapovedanimi ukrepi. Zelo radikalno gesto je v boju proti opiju izvedel cesarjev odposlanec Lin Zexu, ki je leta 1839 dosegel, da so mu trgovci predali ves svoj opij - 20.283 zabojev v vrednosti dveh milijonov britanskih funtov.

Ves ta opij je uničil tako, da ga je zlil v reko, pred tem pa je nagovoril morska bitja in jih prosil za odpuščanje ter jih opozoril na strupe, ki jih bo spustil v vodo. Združeni narodi so ta dan razglasili za mednarodni dan boja proti drogam. Sicer pa je Britanija na to uničenje odgovorila s prvo opijsko vojno, v kateri so bili Kitajci poraženi.

V dobri uri trajanja čajanke Neja Tomšič povzame veliko zanimivih zgodovinskih zgodb. Udeleženke vmes prijemamo dele čajnega seta in na njih z izjemno rahločutnostjo naslikane podobe povezujemo v zgodbe. Te odpirajo razmisleke in različna vprašanja, tudi o današnjem svetu, v katerem so droge še vedno zelo razširjen problem, a se ga odriva na rob. Tisti, ki vlečejo niti, pa jo na koncu odnesejo brez kazni, podobno kot kruta piratka madame Ching, ki je pokoj dočakala na podeželju.