Ob predstavitvi egipčanske zbirke Narodnega muzeja še knjiga o zgodovini staroegipčanske civilizacije

Prevajalec Romerjevega dela Uroš Gabrijelčič je na predstavitvi knjige povedal, da je do prevoda prišlo po spletu okoliščin. Ko je želel pridobiti gradivo o zgodovini Egipta za neko svoje drugo delo, je ugotovil, da imamo v Sloveniji le okoli 15 knjig, ki se dotikajo starega Egipta, ter nobenega celovitega prikaza zgodovine te staroegipčanske civilizacije. Zato je nekdanjemu tajniku Slovenske matice Dragu Jančarju predlagal, da prevede eno od zgodovin, ki obstajajo v evropskem prostoru.

Po Jančarjevi odobritvi se je Gabrijelčič odločil za Romerjevo delo, saj po njegovih besedah avtor neideološko predstavi zgodovino starega Egipta ter s tem bralcu ponudi neobremenjen pogled v nastanek in razvoj egipčanske kulture. Izogne se splošnim razlagam, da so faraoni izkoriščali svoje tlačane ali da je bil uveljavljen sužnjelastniški sistem, je pojasnil prevajalec.

Gabrijelčič je prepričan, da bodo tako prva avtorjeva knjiga kot še dve, ki jih bo prevedel, na okoli 1500 straneh, ponudili pregled religije, zgodovine in umetnostne zgodovine starega Egipta in s tem osnovo za predmet egiptologija, ki ga v Sloveniji še nimamo. Prevajalcu je največ preglavic povzročal avtorjev slog pisanja oziroma celo stran dolgi stavki ter številni citati, ki jih je jemal iz britanske literature.

Soavtor razstave Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije Tomislav Kajfež je povedal, da je muzejska zbirka, v kateri je 169 predmetov, končno predstavljena na stalni razstavi. Med najbolj atraktivnimi eksponati je mumija A-keswy-te, svečenika Amonovega templja, je dodal Kajfež, ki je razstavo postavil skupaj z Miranom Pflaumom.

Po Kajfeževih besedah se je egipčanska zbirka oblikovala kmalu po ustanovitvi Deželnega muzeja za Kranjsko leta 1821. Nastala je predvsem z darovi premožnih trgovcev, popotnikov, misijonarjev, visokih državnih uradnikov in diplomatov.

Leta 1846 je vitez Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu, tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani poklonil egipčansko mumijo v poslikani leseni antropomorfni krsti, večino drobnih kipcev pa je v svoji oporoki leta 1912 muzeju zapustil Jožef Svegel.

Čeprav slovenska zbirka ni tako pomembna, kot so denimo zbirke v Londonu, Parizu ali Torinu, pa zgodbe za predmeti niso nič manj zanimive, je poudaril Kajfež. Med njimi je tudi zgodba o mumiji, ki jo je Lavrin kupil v Kairu. To so postavili v sobo, ki so jo oblikovali po vzoru grobne celice grobnic svečenikov v kraju El-Assasif.