Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

URNEBES - DRUGI ROMAN IZTOKA VRENČURJA

Vrenčurjev novi roman je poln stereotipov, na primer o manjšinah, religijah in ženskah. Tudi sama zgodba je v veliki meri grajena s stereotipnimi prijemi. Med branjem se velikokrat zdi, da gledamo v hollywoodskem filmu že stokrat prežvečene modele likov in odnosov med njimi. Pa vendar Urnebes sodi v eno tistih pripovedi, ki so kljub temu zanimive od začetka do konca. "Pravzaprav ne kljub temu, ampak ravno zato," je v spremni besedi zapisal Muanis Sinanović. Po njegovem mnenju gre za ključni sodobni roman. "Roman, ki v času, v katerem religija predstavlja za mišljenje in delovanje ključni problem, ki ga je treba šele artikulirati, ta problem tudi artikulira," je pojasnil Sinanović.

"Urnebes je drugi roman. Težko je reči, o čem govori, še avtor je precej skrivnosten. Je precej eklektičen, hkrati fragmentaren. Balkan, korupcija, magija, seks, seksizem, alkohol, religija, trgovina z ljudmi... in v ozadju nezmožnost plemenite transcendence," pa piše na spletni strani Radia Študent.

Iztok Vrenčur je svoje otroštvo preživel v Velenju, pozneje pa živel v Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. Trenutno zaključuje doktorski študij arheologije. Piše predvsem poezijo in kratke zgodbe, leta 2013 je izdal prvi roman Odrekanje svetlobi.

TEŽAVNA POT V PRIHODNOST - KNJIGA IZPOD PERESA PRIZNANEGA BRITANSKEGA OKOLJEVARSTVENIKA

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe. Seveda ne morem vedeti, ali smo res od boga izbrani; ne dvomim pa o našem nenadomestljivem pomenu za Zemljo, za Gajo. Danes je naš pomen še toliko večji, kajti če bi našo obliko življenja, od najmanjše bakterije do največjega kita, povsem uničili, se življenje na opustošenem planetu ne bi moglo nikdar več spočeti. Zato je varovanje življenja na Zemlji izziv in tudi odgovornost za človeštvo," je v uvodu knjige zapisal James Lovelock. Avtor je po besedah novinarja Daily Telegrapha "vizionar, ki nam je dal teorijo o Gaji in je še vedno enako provokativen, njegove zamisli pa nič manj osupljive".

James Ephraim Lovelock je bil rojen leta 1919 v angleškem Letchworthu. Študiral je kemijo v Manchestru, po študiju pa je prevzel mesto v svetu na inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške Nase je sodeloval kot inovator. V 60. in 70. letih minulega stoletja je pomagal Nasi pri programu Viking, ki je želel odkriti življenje na Marsu. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society. Je tudi znan okoljevarstvenik. Med drugim je avtor knjige Gaja se maščuje: O pregrevanju Zemlje in usodi človeštva, ki je prevedena tudi v slovenščino. Težavno pot v prihodnost je poslovenil Samo Kuščer.

KRAJI IN ČASI V NOVOGVINEJSKI POKRAJINI - PRIKAZ ŽIVLJENJA IN TEŽAV DOMORODCEV NA PAPUI NOVI GVINEJI

Različna prenovitvena gibanja v krščanstvu so v zadnjih desetletjih močno vplivala na melanezijske družbe in kulture. Tako se tudi ljudje iz vasi Ambonwari v provinci Vzhodni Sepik na Papui Novi Gvineji soočajo s tem problemom, odkar je katoliško karizmatično gibanje decembra 1994 prišlo v vas. Njihova kozmologija in družbena organiziranost sta bili od nekdaj neločljivi od poti (migracij prednikov, porok, izmenjav, posvojitev) in krajev (starih in novih vasi, krajev, kjer ribarijo, lovijo in prepovedanih krajev), njihovo zgodovinskost pa je od nekdaj določal predvsem odnos posameznikov in skupin do posameznih poimenovanih lokacij sredi deževnega gozda. Ker so časi tesno prepleteni s kraji, si v pokrajino umeščene časovnosti posamezniki in skupine tudi lastijo, jih vidijo in se jih lahko dotaknejo. Knjiga zagovarja tezo, da je ravno mnogoterost utelešenih krajevnih časovnosti tista, ki jim pri nenehnih poskusih preoblikovanja življenjskega sveta povzroča največje težave, je avtor zapisal v uvodu knjige.

Borut Telban že več kot 30 let raziskuje in opravlja terensko delo na Papui Novi Gvineji. Leta 1994 je doktoriral iz antropologije na Avstralski nacionalni univerzi. Zaposlen je kot znanstveni svetnik na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Je tudi profesor na podiplomski šoli ZRC SAZU.

JAZ, ELVIS RIBOLDI - MLADINSKO DELO S PRISRČNIM GLAVNIM JUNAKOM

Protagonist mladinskega dela Jaz, Elvis Riboldi je krasen fant, ki še muhi ne bi storil žalega. Zato v tej knjigi ne nastrada nobena muha, uničenje prizadene le: hišo, in sicer od temeljev do strehe, nekaj sto avtomobilov, 82 motorjev, 16 oken, 12 barvic, osem naprav in šolski stroj, pet jajc, eno dragoceno uro in še nekaj drobnih predmetov, kot so budilke, očala in rojstnodnevna torta.

Kot avtor knjige je naveden Bono Bidari, ki pa ne obstaja. Za imenom se namreč skrivajo štirje katalonski avtorji: Jaume Copons, Daniel Cerda, Ramon Cabrera in Oscar Julve, ki je poskrbel za ilustracije. Za prevod dela je poskrbela Veronika Rot.