misliPsihiatrični triler Črta Kanonija o življenju na Studencu
Ljubljana, 27. januarja - Pri založbi Maks Viktor so predstavili knjigo Črta Kanonija Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja, ki jo je založnik Tomaž Čeč označil za zmes kriminalke, zgodovinskega in psihološkega dela, avtor spremne besede Bojan Zalar pa za psihiatrični triler. Protagonisti knjige so pacienti psihiatrične bolnišnice: umetnik, matematik in agent VOS OF.
Srbija, Beograd.
Knjige, knjižni sejem.
Foto: Tanjug/STA
Arhiv Tanjug/STA
Kot je na predstavitvi knjige povedal Kanoni, je otroštvo preživel na Studencu, za zidovi ljubljanske psihiatrične bolnišnice, saj je bil njegov oče Janez Kanoni, ki velja za pionirja slovenske psihiatrije, takrat tam zaposlen. Kot radoveden otrok je večkrat prisluškoval pogovorom med očetom in ljudmi, ki so prihajali na obisk, in bil tako priča številnim zgodbam.
O resničnosti zgodb se je pozneje prepričal v očetovih dnevnikih. Janez Kanoni je namreč od prvega dne začetka službe v psihiatrični bolnišnici 1. oktobra 1939 pisal dnevnik. Zapiski obsegajo kar šest škatel. Kanoni je pojasnil, da je gradiva za deset romanov, trenutno že piše drugega.
Dogajanje romana je postavljeno v obdobje med letoma 1940 in 1955. V ospredju so trije liki oz. pacienti: Peter Tekavec, dobrohoten in nadarjen umetnik ter pijanec, profesor matematike in fizike Andrej Perpar ter najzanimivejši lik Pino Novak. Ta je postaven mladenič, odličen pravnik in športnik ter razgledan sogovornik na vseh področjih družbenega, kulturnega in političnega življenja, ki pa ga čas druge svetovne vojne usodno zaznamuje kot enega najbolj pretkanih agentov Varnostno obveščevalne službe (VOS) Osvobodilne fronte (OF).
Zaradi številnih likvidacij nasprotnikov OF in Komunistične partije je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino zanj razpisal tiralico z visoko denarno nagrado, vodstvo OF pa mu je spremenilo identiteto. Tako je postal inženir Peter Babnik, zaposlen na mestni železnici.
Imena osrednjih protagonistov so izmišljena, čeprav se za njimi skrivajo resnične osebnosti, medtem ko je drugim nastopajočim v knjigi avtor pustil prava imena. V knjigi se pojavljajo tudi nekdanji visoki funkcionarji in druge javne osebnosti.
Kanoni je spregovoril tudi o zgodovini psihiatrične bolnišnice na Studencu, kjer je na raziskovalnem oddelku tudi sam zaposlen. Med drugim je povedal, da je v času njegovega otroštva za okoli 450 pacientov skrbelo pet psihiatrov, danes pa jih za približno toliko pacientov skrbi 80.