Arhitekt Stanko Kristl praznuje 95 let

Kristl se je rodil v Ljutomeru. Leta 1954 je diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani, leta 1982 doktoriral na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Do leta 1958 je bil asistent pri Ravnikarju. Bil je redni profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, poučeval pa je tudi na oddelku za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete.

Izvedenih je več kot 60 njegovih arhitekturnih in urbanističnih projektov, od katerih so mnogi nagrajeni ter avtorsko in spomeniško zaščiteni, denimo stanovanjski objekt za asistente ljubljanske univerze na Prijateljevi ulici v Ljubljani, soseska atrijskih hiš na Borsetovi ulici v Ljubljani, Osnovna šola Franceta Prešerna v Kranju ali vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani.

Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Na ruski fronti v bližini Smolenska ga je ranila tankovska granata. Kot je lani povedal v intervjuju za posebno poletno številko Mladine, je ostal brez leve roke, desna pa je bila močno poškodovana. V improvizirani bolnišnici so mu sprva nameravali odrezati obe, vendar so mu nato desno rešili.

Po vojni mu najprej niso dovolili, da bi se vpisal na fakulteto. Ker pa se je pripravljala amnestija za prisilno mobilizirane, je vseeno poslušal predavanja in se vpisal naslednje šolsko leto.

Kristl je prepričan, da je najboljša arhitektura tista, ki ima tudi duhovno razsežnost. "Mislim, da smo v arhitekturi zašli, ker smo preveč poudarjali funkcionalnost in racionalni razmislek. Ne pravim, da preskok k funkcionalnosti ni bil potreben. Bil je. Prav je, da je arhitektura sledila razvoju tehnologije. Ni pa to bilo dovolj," je povedal v že omenjenem intervjuju.

Vedno ga je zanimalo, kako se bo uporabnik v stavbi počutil, kako bo dojemal prostor. "Ko sem projektiral ljubljanski vrtec Mladi rod, sem se zavestno izognil ortogonalnim oblikam, saj v maternici, kjer otrok prvič zaznava prostor, ni pravokotnic. Preden sem se lotil projekta, sem temeljito preštudiral psihologijo in fiziologijo otrok."

Njegov največji zalogaj pa je bilo projektiranje ljubljanskega kliničnega centra (UKC), ki je bil daleč največja bolnišnica na območju bivše Jugoslavije. Kot je povedal za Mladino, so pri projektiranju UKC uporabili najsodobnejše rešitve, zato je to še danes zelo uporaben objekt. Pozneje je bila sicer njegova projektantska skupina zaradi pomanjkanja denarja razpuščena, delo je čez leto ali dve nadaljeval drug projektant. Projektiral je tudi prvo fazo izolske splošne bolnišnice.

Kristl je večino dela pridobil prek javnih natečajev. Prijavil je 52 natečajnih projektov, 44 jih je bilo nagrajenih, od tega 14 prvo nagrajenih.

Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. Od leta 2005 je izredni član SAZU.

Kristl še vedno projektira. Med njegovimi zadnjimi projekti je hiša za nečaka v bližini Ljutomera.