misliV muzeju v Hiši Sigmunda Freuda razstava o vsakdanjem življenju Freudove družine
Dunaj, 1. februarja - V Muzeju Sigmunda Freuda na Berggasse 19 je na ogled razstava z naslovom Stanovanju gre dobro, na kateri je predstavljeno vsakdanje življenje družine utemeljitelja psihoanalitične šole. Kalejdoskopsko sliko notranjščine so, kot so zapisali v muzeju, sestavili predvsem s pomočjo opisov, ki jih je zaslediti v Freudovi osebni korespondenci.
Avro, ki je prevevala njegovo ordinacijo, je opisalo že veliko avtorjev, težje pa si predstavljamo, kako je Freud s svojo družino živel v stanovanju na Berggasse 19. V njem je Freud, oče šestih otrok, kot najemnik preživel skoraj pol stoletja skupaj z ženo Martho, otroci, svakinjo Minno Bernays in vsaj dvema služabnikoma, piše na spletni strani muzeja.
Sobe so tekom let večkrat preuredili, saj se je njihova namembnost spreminjala, kar ne odraža le spreminjajočih se potreb hitro rastoče družine, ampak tudi spremembe v družbi na prelomu stoletja.
Danes je ohranjenih približno 20.000 pisem iz Freudove korespondence, v kateri dobršen del predstavlja korespondenca z družinskimi člani. Ta po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA daje izjemen vpogled v življenje družine Freud. Priča pa tudi o tem, kako je živahno družinsko življenje vsaj v začetku vplivalo na razvoj Freudove znanosti o nezavednem.
Freud je z družino na Berggasse 19 živel do leta 1938, ko je izselil v Veliko Britanijo.
Sigmund Freud (1956-1939) se je rodil v češkem Priborju v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na Univerzo na Dunaju.
Že med študijem se je posvečal raziskovanju človekove duševnosti. Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo.
Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Z njo je pojasnil mnoge pojave normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Freud je leta 1930 v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za dosežke na področju psihologije. Le tri leta kasneje so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je pred vojno s finančno pomočjo svoje pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil v Veliko Britanijo.
Leta 1923 so Freudu diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno posledico njegovega strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni več prestajal bolečin, zato se je po posvetu s svojim zdravnikom odločil za smrt s prevelikim odmerkom morfija.