misliV Slovenj Gradcu obujajo spomin na rojaka Igorja Šentjurca
Slovenj Gradec, 31. januarja - Z odkritjem spominske plošče in okroglo mizo se bodo danes v Slovenj Gradcu spomnili pisatelja, prevajalca in novinarja Igorja Šentjurca (1927-1996), ki se je v koroškem mestu rodil pred natanko 90 leti. Šentjurc je leta 1953 emigriral v Nemčijo. V nemščini je napisal več kot 30 romanov, ki so izšli v skupni nakladi deset milijonov izvodov.
V spomin na rojaka bodo danes ob 17.30 pred Gimnazijo Slovenj Gradec odkrili spominsko ploščo, nato pa pogovore o njem nadaljevali ob 18. uri v Knjižnici Ksaverja Meška. Gostje večera bodo germanistka Mira Miladinović Zalaznik ter zgodovinarja Aleš Gabrič in Peter Vodopivec.
Nekakšna spodbuda za spominske dogodke, ki jih danes pripravljajo v Slovenj Gradcu, je bilo strokovno mnenje, ki ga je o Šentjurcu oktobra 2015 napisala Mira Miladinović Zalaznik in ga z namenom, da javnost več izve o njem, posredovala na slovenjgraško občino in Koroški pokrajinski muzej, je STA povedala direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Alenka Waltl Prodnik.
Knjižnica Ksaverja Meška poleg edine Šentjurčeve knjige, prevedene v slovenščino, Očetova dežela, ki je izšla leta 2001, hrani še dve njegovi knjigi v nemškem jeziku, ki ju je knjižnici podaril Jožef Arih.
Šentjurc, ki je pred odhodom v Nemčijo med drugim delal kot novinar in namestnik odgovornega urednika pri tedniku za šport Polet, je v nemščini napisal nekaj več kot 30 romanov, ki so izšli v nakladi deset milijonov izvodov, v strokovnem mnenju še navaja Mira Miladinović Zalaznik.
Romane je objavil pod štirimi imeni: Igor von Percha, Igor Georgew, Igor von Seberg in Igor Šentjurc. Pisal je fiktivne politične ter zgodovinske romane, kriminalke, ljubezenske in ženske romane, ki imajo realno, zgodovinsko dokazljivo ozadje. Njegova dela so prevedena v več tujih jezikov.
Po navedbah Mire Miladinović Zalaznik je bil Šentjurc človek roba. Vojno je doživljal kot pregnanec, nemški mobiliziranec in slovenski partizan, vselej na robu, vselej pod nadzorom.