Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DADA IN DRUGE PESMI - TRETJA KNJIGA ARPOVIH PESMI V PREVODU ANDREJA MEDVEDA

Prevajalec Andrej Medved je Arpovo poezijo oziroma dada pesmi slovenskim bralcem predstavil že v dveh prevedenih knjigah. Kot je zapisal Medved, so Arpove pesmi, ki eksperimentirajo z jezikom in pojmom ter v abstraktnih besednih igrah slikajo sanjsko vizijo, zbrane v treh obsežni knjigah. Avtorjeve dada pesmi spreminjajo in rušijo vsak strogo določen okvir, višji red, absolutnost. Njegov pesniški izraz je neomejenost in odprtost različnih možnosti. "To poezijo imenujemo tudi poezija igre, saj lahko le igra odpre svet (in bivanje )v vsej njegovi podobi in skušnji," je zapisal Medved.

Hans (Jean) Arp (1886-1966) velja za enega ključnih članov leta 1916 ustanovljenega dadaističnega gibanja, ki se je iz Züricha razširilo po vsem svetu. Za Arpa, ki je nekoč menil, da "verjetno ni bilo večjega prasca od človeka" in ki si je izmislil rek Čas je denar, dada ni bil nikakršno naključno, prazno igračkanje z nesmisli, temveč globoka, nepovratna prekinitev z dotedanjim svetom, njegovim jezikom, razumom in idoli, kot so napredek, denar in moč. Obsežen pesniški opus v nemščini in francoščini je začel nastajati že v najstniški letih, vzporedno s pisanjem pesmi, proze in esejev se je ukvarjal tudi z grafiko in kiparstvom.

CELICA ŠT. 2 - ROMANESKNI PRVENEC GREGORJA KOSIJA

Gregor Kosi, slovenski literarni javnosti znan po pesniški zbirki Mik mik in knjigi Fragmenti odseka B: primer Stalker, se tokrat predstavlja z romanesknim prvencem Celica št. 2. Protagonist oziroma antijunak novega časa in nove oblasti Gregor Samsa v romanu opisuje družbeno politično dogajanje v neznatnem mestecu, kjer ljudske vstaje odnesejo političnega šerifa, zmagovalce županskih volitev pa se udobno namesti v kabinetu. Dobrohoten protagonist, ki verjame v spremembe, vstopi v uradniški labirint. V blodnjaku svetovalcev, aparatčikov, prisklednikov in konformistov se trudi in zoperstavlja tako dolgo, dokler mu ne odvzamejo pooblastil in ga preselijo v pisarno na koncu hodnika.

Gregor Kosi, rojen leta 1975 v Mariboru, je diplomiral iz sociologije kulture ter zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje prispevke je objavljal v časopisih in revijah, kot so Večer, Spekter, Stigma, Dialogi in Zofa. Bil je moderator, novinar, glasbeni opremljevalec in avtor oddaj Alter ego, Stalker, Radio Ivan in Radio svobodna Slovenija na radiu Marš, kjer je bil dve leti tudi odgovorni urednik. Od leta 1998 je aktiven v kulturnem centru Pekarna - Magdalenske mreže. Je tudi glasbeni ustvarjalec, gledališčnik ter soustanovitelj spletnega projekta radio.ljudmila.org, Mariborske mirovne koalicije in skupine Temp.

SPODBUJANJE RAZVOJA VREDNOT S POMOČJO MLADINSKE PROBLEMSKE LITERATURE - DELO O POMENU MLADINSKE PROBLEMSKE LITERATURE

Janja Vidmar v delu prikazuje in utemeljuje, zakaj in kako je mladinska problemska literatura lahko v pomoč pri spodbujanju moralnega razvoja, razvoja vrednot in avtonomnega kritičnega mišljenja pri otrocih in mladostnikih. Teme, načini branja in etična komponenta v številnih delih mladinske problemske literature potrjujejo elemente medkulturnosti, strpnosti in razumevanja drugačnosti, obenem pa avtorji v teh delih velikokrat opozarjajo na pomanjkanje tradicionalnih vrednot v domačem okolju.

Janja Vidmar, ki piše že dobrih 20 let, je v prvi vrsti mladinska pisateljica, zadnja leta piše tudi za odrasle. Za svoje pisanje je prejela številne nagrade. Je članica Društva slovenskih pisateljev, skupaj s Slavkom Preglom pobudnica ustanovitve Sekcije za mladinsko književnost pri pisateljskem društvu.

MAVEC - MLADINSKI ROMAN NA TEMO SOOČANJA NAJSTNIKOV Z LOČITVIJO STARŠEV

Glavna junakinja Fic, katere starši se ločujejo, se z očetom in sestrico znajde v bolnišnici, ker ima sestrica poškodovan prst. V bolnišnico prihiti tudi mama, zato Fic, ki je nanjo jezna, odvihra iz čakalnice. Napoti se po bolnišnici in spozna Adama. Zaplete se v vrsto laži, ukrade mavec in sproži romantični zaplet med medicinsko sestro in zdravnikom. Adamu, ki ima svoje težave, pomaga priznati, da ima pravzaprav rad bratca, ki je v poporodni negi. Spozna tudi, da se je zaljubila. Avtorici je uspelo na lahkoten način spisati problemski mladinski roman, ki obravnava svet mladostnika v trenutku, ko se starša ločujeta in ko postaja t.i. otrok s potovalko. Obenem se dotakne tudi problematike umestitve novorojenega drugorojenca v družino z najstniškim prvorojencem. Knjigo je prevedla Katjuša Ručigaj.

Večkrat nagrajena Anna Woltz (1981) je odraščala v Haagu in v Leidnu študirala zgodovino, zdaj pa se preživlja zgolj s pisanjem. Napisala je 20 knjig, ki so bile prevedene v več jezikov. V slovenščini je leta 2012 izšla njena knjiga Dekle z Marsa, lani pa še Nenavaden teden s Tesso.