Slovenija 5.2.2017 9:00

Statistika: V Sloveniji leta 2015 več kot 26.000 kulturnih prireditev

Ljubljana, 5. februarja - Ob slovenskem kulturnem prazniku je Statistični urad RS (Surs) objavil podatke o dogodkih v kulturi v letu 2015. V gledališčih, koncertnih dvoranah, kulturnih domovih in muzejih so zabeležili 26.200 prireditev, založbe so izdale 5411 knjig in brošur, od tega skoraj 1670 leposlovnih del. Država je kulturi namenila 0,8 odstotka BDP.

Ljubljana. Nacionalni svet za kulturo, logotip, kultura. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Nacionalni svet za kulturo, logotip, kultura.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji za leto 2015 kažejo, da so založbe izdale 1668 naslovov leposlovja, od tega 901 izvirno slovensko delo ter 767 prevodov. V slovenskih gledališčih je bilo uprizorjenih 6544 predstav, od katerih jih je 83 odstotkov nastalo v lastni produkciji, 17 odstotkov pa jih je bilo gostujočih. Uprizoritve si je ogledalo okoli 850.370 gledalcev, od tega 49 odstotkov dramske predstave.

Poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj 101.100 poslušalcev. Zazvenelo je 1860 glasbenih del, od tega 42 del slovenskih skladateljev; 223 koncertov so izvedli na gostovanjih.

Filmarji so ustvarili 22 celovečernih filmov, 13 igranih in devet dokumentarnih ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. V Sloveniji je leta 2015 delovalo 58 kinematografov, v katerih si je filme ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev.

Muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3502 razstav, ki so privabile okrog 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 mladih. Kulturni domovi so pripravili 15.763 kulturnih dogodkov. Od tega je bila približno četrtina glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in video predstav. Vseh prireditev se je udeležilo več kot štiri milijone obiskovalcev.

V splošne knjižnice je bilo vpisanih 479.452 članov, kar je nekaj več kot 23 odstotkov prebivalcev. Izposojenih je bilo 25,8 milijona enot knjižničnega gradiva, piše v poročilu Sursa.

Država je od 1999 namenila za kulturne storitve - za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve - letno večinoma 0,8 odstotka BDP. V strukturi vseh javnih sredstev pa se je v tem 15-letnem obdobju delež izdatkov države za kulturne storitve gibal med 1,3 do 1,8 odstotka, leta 2015 1,5.

Država je za kulturne storitve v 2015 namenila 133 evrov na prebivalca, kar je 6 evrov manj kot leta 2014. Vsak prebivalec je za kulturo porabil povprečno 157 evrov - enako kot v letu prej. Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 do 2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije pa je v tem obdobju porabil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.

Kot so zapisali na Sursu, kultura ni le strošek. Delež dodane vrednosti kulture v BDP je med 2010 in 2013 znašal 1,2 odstotka, v 2014 in 2015 pa 1,1 odstotka BDP, pri čemer je bila upoštevana le kultura v ožjem smislu, ne pa tudi njeni posredni učinki na gostinstvo, turizem in trgovino.