Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SLOVENCI IN BOLGARI MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI VPLIVI - ZBORNIK PRISPEVKOV ZGODOVINARJEV O VPLIVIH ZAHODA IN VZHODA NA SLOVENCE IN BOLGARE

Teoretsko delo oziroma zbornik več avtorjev, ki sta ga uredila Žarko Lazarević in Aleš Gabrič, je plod bilateralnega sodelovanja med slovenskimi in bolgarskimi zgodovinarji. Bolgarija in Slovenija imata kot državi Jugovzhodne Evrope, kjer se srečujeta zahod in vzhod tako v geografskem kot historičnem smislu, nekaj skupnih oz. podobnih značilnosti. Sta etnično pretežno slovanski, geografsko majhni in periferni. Predstavljata zgodovinsko emancipiran del dveh velikih razpadlih držav - Otomanskega imperija in Habsburške monarhije. Še preden sta dosegli neodvisnost, sta pokazali željo po sprejetju osnovnih potez evropskega zahoda.

Te značilnosti so bile, sicer ne brez neuspehov in protislovij, v dolgem procesu sprejemanja splošno priznane: demokracija, tržno gospodarstvo, javno izobraževanje, povečana komunikacija, upoštevanje višjega kulturnega standarda ipd. Raziskovalci v Sloveniji in Bolgariji, sicer del nedefiniranega postkomunističnega sveta, imajo velik interes po definiranju socialnih sil, ki delujejo za in proti zahodu. Intelektualci v obeh državah, ki so sicer pomemben del politične, ekonomske in kulturne elite, so se izobraževali v 19. in 20. stoletju predvsem v Srednji in Zahodni Evropi, v primeru Bolgarije tudi v Rusiji. Ta okoliščina ima poseben vpliv na razvoj doma, obenem pa zarisuje tudi smer razvoja, sta med drugim v predgovoru zapisala urednika.

AGRESIVNOST - DELO, KI RAZBIJA TABUJE O AGRESIVNOSTI OTROK

V knjigi Jesper Juul opozarja na nov in nevaren tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba - agresivnost. Vse več otrok namreč doleti kazen, če pokažejo jezo, frustracijo oziroma so "nasilni", s čimer po avtorjevem prepričanju ogroženo njihovo samospoštovanje in samozavest. Kajti agresija je nujna, trdi, in svoje prepričanje utemeljuje z eksistencialnimi in družbenimi vzroki za agresivna čustva, obenem pa bralcu pojasni, kako naj jih razume in obvladuje. To je nujno ne le za zdrav razvoj otroka, temveč tudi za samopodobo v odrasli dobi, je prepričan. Delo je prevedla Irena Samide.

Priznani danski družinski terapevt Jesper Juul je tudi pri nas zelo znan in cenjen avtor knjig o vzgoji otrok. Njegova prva knjiga Kompetentni otrok je bila prevedena v 18 jezikov.

UGANKA LONDONSKEGA OČESA - MLADINSKI ROMAN Z AVTISTIČNIM PRIPOVEDOVALCEM

V večkrat nagrajenem mladinskem romanu bralec spremlja pripoved izjemnega in nepozabnega avtističnega pripovedovalca, ki mu uspe sestaviti drobce in sestaviti celotno sliko. V ponedeljek, 24. maja, ob 11.32, je Salim vstopil v kabino Londonskega očesa. Ob 12.02 iz nje ni več izstopil. Izginil je brez sledu. Kot bi izpuhtel. Kaj storiti, ko zdrav razum odpove, ko še odrasli hromijo od slutnje najhujšega, in policija tava v temi? Samo Ted Sparks, 12-letni fant z nenavadnimi miselnimi procesi bi s pomočjo starejše sestre Kat lahko videl vzorec v čustvenem viharju okoli sebe in razrešil uganko Londonskega očesa, ki ga bo pripeljala do izginulega bratranca Salima, so zapisali pri založbi.

Siobhan Dowd (1960-2007) je bila pisateljica in aktivistka irskih korenin, med drugim avtorica poslovenjenih knjig - Barjanski otrok in Čisti krik. Za prevod tokratnega dela je poskrbela Tina Mahkota.

BOJEVNIŠKI BRON - PETA KNJIGA IZ SERIJE BOŽANSTVA IN BOJEVNIKI

Tokrat sta se Hilas in Pira vrnila v Hilasovo domačo Ahajo. Čaka ju še zadnji spopad z Vranjimi bojevniki. Če želita končati njihovo krvavo vladanje, morata najti in zavihteti Koronosovo bodalo. To jima bo uspelo le, če bosta moči združila s starimi in novimi prijatelji. A cena zmage utegne biti višja, kot si sploh lahko predstavljata. Bojevniški Bron je peta knjiga v zbirki Božanstva in bojevniki, ki se dogaja v bronasti dobi v Sredozemlju. Za prevode vseh petih knjig je poskrbela Nataša Grom.

Michelle Paver se je rodila leta 1960 v Afriki. Kot otrok se je s starši preselila v Veliko Britanijo. Doštudirala je biokemijo na univerzi v Oxfordu, pozneje se je zaposlila v pravni pisarni v Londonu. Leta 1996 je začela pisati. Pri založbi Miš so izdali že vrsto njenih del.