Slovenija 20.2.2017 6:00

V Slovenski kinoteki bodo podelili Štigličeve nagrade

Ljubljana, 20. februarja - Društvo slovenskih režiserjev bo drevi v Slovenski kinoteki podelilo Štigličeve nagrade za dosežke na področju filmske in televizijske režije. Za življenjsko delo bo nagrajen Filip Robar Dorin, podelili pa bodo tudi nagrade Štigličev pogled za režijo avdiovizualnih del, prvič predvajanih leta 2016. Ti nagrajenci ostajajo skrivnost do večera.

Ljubljana. Slovenska kinoteka. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Slovenska kinoteka.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot piše v obrazložitvi nagrade, bi "težko med kolegi vseh generacij našli tako inventivnega, angažiranega in pravzaprav neustrašnega avtorja. Zapovedana režimska pozlata zanj ni bila ovira, da se ne bi lotil boleče teme. Malo je filmskih avtorjev, ki so tolikokrat obstali pred zaprtimi vrati in hkrati tolikokrat premagali odpor. Obenem pa je vedno bežal iz formalne togosti in iskal zelo izvirne avtorske rešitve, da je obravnavani temi zagotovil čim večjo filmsko kredibilnost".

Filip Robar Dorin se je rodil v srbskem Boru, odraščal pa v Sloveniji, kjer je študiral primerjalno književnost in filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo je študiral na Columbia Collegeu v Chicagu. Dve leti je poučeval filmsko prakso in zgodovino na inštitutu Montesano v Gstaadu v Švici, nato pa je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V začetku 80. let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje Filmal Pro.

Kot filmski ustvarjalec je podpisal več kot 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov. Je tudi avtor - scenarist in režiser - desetih celovečernih igranih oz. dokumentarnih filmov. S tremi filmi je svoj avtorski glas zastavil za romsko manjšino v Sloveniji. Prvič v začetku 80. let, ko je posnel film Opre Roma, je bil za to potreben pionirski pogum in veličasten avtorski credo. Je tudi avtor številnih portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev.

Za svoje delo je prejel številne nagrade v Sloveniji in tujini. Za film Veter v mreži je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture. Med letoma 1985 in 1990 je na filmskem festivalu v Pulju prejel tri zlate arene, ponaša se tudi z velikima nagradama festivalov v Beogradu (1983) in Mannheimu (1985).

Društvo bo nagrado za življenjsko delo letos podelilo tretjič. Doslej sta jo prejela režiserja Jože Pogačnik in Rajko Ranfl.

Na prireditvi, ki jo bo povezovala Mojca Fatur, glasbeno pa spremljal pianist Marko Petrušič, bodo podelili tudi od dve do pet nagrad za režijo posameznega avdiovizualnega dela Štigličev pogled. Prejemniki teh bodo razkriti na sami podelitvi.