Izšla odisejada Staneta Ponikvarja, Schindlerjevega vojaka

"V času mobilizacije je Ponikvar živel pri teti v Novem Sadu, tam se je učil za trgovskega pomočnika. Takrat je bil to del Neodvisne države Hrvaške, ki je bila kolaborantska država, povezana z ustaši. Leta 1942 je dobil poziv, da mora v vojsko, nikogar ni zanimalo, da je Slovenec, ne Hrvat.

Odpeljali so ga v Avstrijo, kasneje je bil kot vojak v Mauthausnu in Auschwitzu, potem na drugi liniji ruske fronte, bolj v zaledju, kjer so bili kot nekakšna pomožna enota. Tam je dobil pljučnico. Ko je, sposobnostno omejen, zapuščal bolnišnico, je naletel na vojaka, ki ga je izprašal. To je bil Schindlerjev oficir, ki je novačil vojake za tovarno emajlirane posode, šlo je za delovno taborišče," je začetke Ponikvarjeve zgodbe za STA obnovil Božič.

Tam, v tovarni blizu Krakova, so mobilizirance nagovorili, ali bi hoteli sodelovati v taborišču, kjer Judje delajo v drugačnih pogojih kot sicer. Ponikvar je namesto vrnitve na fronto izbral delo stražarja v tovarni nemškega podjetnika Oskarja Schindlerja.

"Vse je moralo potekati v tajnosti, varovali so taborišče pred zunanjimi nevarnostmi, tovarna je morala ostati v čim večji tajnosti. Vojaki so bili strogo ločeni od judovskih delavcev, taboriščnikov. Ponikvar je bil v Schindlerjevi enoti poldrugo leto, dokler ni bila tovarna razpuščena. Tedaj je vedel le, da varuje Jude. Tovarno so nato preselili bolj na Vzhod, kjer so, precej neuspešno, izdelovali strelivo, dokler niso prišli Rusi," je povedal Božič.

Po dolgi, mučni poti v domovino, ki Božiča spominja na Homerjevo Odisejo, je bil Ponikvar podvržen novim zaslišanjem. "Nihče mu ni nič verjel. Za njih je bil navaden nacist, ki seveda ni mogel varovati Judov. Ponikvar je takrat sklenil, da ne bo tega nikomur več govoril. Ne družini, nikomur.

"Ko je videl Schindlerjev seznam leta 1993, je ugotovil, del česa je bil. Petinšestdeset je svojo zgodbo skrival, se je sramoval, na koncu ni več zaupal niti svojemu spominu, šele film mu je potrdil njegovo zgodbo," je povedal avtor knjižice.

Ponikvar (1924-2012), ki je zadnja leta preživel v trebanjskem domu za ostarele, je po izpovedi Božiču leta 2010 zaživel lažje. Postal je ponosen na svojo zgodbo, ki jo zdaj namesto njega širi avtor knjige. Božič je zgodbo zapisal "v najbolj čisti obliki, brez literariziranja", dodal je le nekatera pojasnila, predvsem na mestih, kjer je bila pripoved raztrgana.

Kot je v spremni besedi zapisal muzejski svetovalec in strokovnjak za zgodovino judovstva in holokavsta Marjan Toš, pripoved ni vedno sistematična, "vidi se, da mu je spomin že krepko opešal, nekoliko 'ušel', in da vseh dogodkov in doživljajev ni mogel povezati v vsebinsko celoto". Toda Toš kljub temu prepoznava veliko vrednost zapisanega pričevanja, ki osvetljuje nekatere manj znane dogodke druge svetovne vojne.

"Zapis je tudi opomin za vse, ki danes tako zlahka izgovarjajo besedno zvezo tretja svetovna vojna. Kaže na drugo plat svetovne vojne in da ni vse črno-belo, " je še povedal Božič. Ker gre za širše zanimivo zgodbo, pri založbi pripravljajo prevoda v nemščino in angleščino.

Film Schindlerjev seznam je bil posnet po istoimenskem romanu Thomasa Keneallyja, ki je bil lani preveden tudi v slovenščino. Schindler je z zaposlitvijo v tovarni pred smrtjo v uničevalnih taboriščih rešil okrog 1200 Judov. Država Izrael je Schindlerja imenovala za pravičnega med narodi. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Izraelu.