Prenovljena Švicarija bo poleti zaživela z grafičnim bienalom

Mol želi v Švicariji nadaljevati tradicijo kulturne dejavnosti

Kot je za STA povedala Jerneja Batič z Mol, so projekt prenove Švicarije pričeli pred približno sedmimi leti z zavedanjem, da je stavba v slabem stanju. Poleg tega so morali izseliti umetnike, ki so imeli v njej ateljeje, ter stanovalce. Nekaj stanovanj je bilo lastniških in jih je Mol odkupila. Ker pa strategija Mol predvideva tudi zagotavljanje delovnih prostorov za umetnike, so se odločili, da v Švicariji nadaljujejo tradicijo in uredijo umetniške ateljeje.

Po prenovi bo pritličje namenjeno javnim programom - delavnicam, izobraževanjem, razstavam in drugim prireditvam. V veliki dvorani, osrednjem prireditvenem prostoru, bo mesto našla tudi manjša okrepčevalnica.

V kleti so uredili kiparska ateljeja, v prvi etaži tri slikarske. Slednji so veliki, svetli in imajo napeljano vodo, zato so primerni tudi za ustvarjanje slik večjih formatov. V hiši so uredili še šest delovnih ateljejev in štiri rezidenčne. Ker posebno pozornost namenjajo mladim, bosta dva rezidenčna ateljeja namenjena samo njim.

Jerneja Batič je poudarila, da bodo pogoji v Švicariji za umetnike drugačni kot v drugih prostorih, ki jih ima Mol v mestu. Želja je, da se umetniki s svojimi aktivnostmi vključijo in povezujejo tudi v program in živo dogajanje, ki ga bo pripravljal MGLC.

Celoten projekt, od izselitve stanovalcev do ponovne naselitve umetnikov v prenovljeno Švicarijo, je vreden 5,7 milijona evrov bruto. Kot je povedala Jerneja Batič, so sicer zaprosili za sredstva norveškega finančnega sklada, vendar niso bili uspešni. Ker pa je bila zadeva že tako daleč, je padla odločitev, da junija 2015 vseeno začnejo z investicijo.

Švicarijo bodo predvidoma uradno odprli junija z grafičnim bienalom, ko bo postala glavna prireditvena stavba. Vsi prostori junija še ne bodo opremljeni, razpis za manjkajočo opremo je predviden jeseni. Proti koncu leta se bodo v hišo vselili umetniki.

Za upravljavca je predviden MGLC, ki stoji v neposredni bližini in že izvaja podobne programe, zadevo bo mestni svet predvidoma obravnaval na marčevski seji, je še povedala Jerneja Batič.

Prenova v duhu iskanja dialoga med starim in novim

Ker je Mol v Švicariji želela urediti prostore za javne vsebine in umetniške ateljeje, so po besedah arhitektke Maruše Zorec najprej s programsko študijo preverili, kako vsebine razporediti po hiši. "Želja je bila čim več čim večjih prostorov, vendar pa je nekdanji hotel imel tudi veliko majhnih sob, kopalnic in podobno. Izkazalo se je, da lahko organiziramo dva velika kiparska ateljeja ter več slikarskih in drugih ateljejev," je povedala za STA.

Prizidek na severni strani hiše, v katerem je bila nekoč kuhinja in ki je bil v zelo slabem stanju, so porušili in na njegovem mestu v istih gabaritih zgradili betonski prizidek, v katerem je predviden kiparski atelje. To je bila po besedah Maruše Zorec edina večja navzven vidna intervencija v hišo.

V hiši so imeli malo možnosti za reorganizacijo obstoječih poti. Kot edino večjo spremembo je izpostavila odstranitev predelne stene na glavnem stopnišču ter manjših pomožnih prostorov na podestih stopnišča. S tem so dobili svetel in zračen trovišinski prostor. V zgornjih etažah pa so nekatere manjše prostore z zahtevnimi gradbenimi posegi spremenili v nekoliko večje ateljeje.

Kot je poudarila, so se pri iskanju rešitev trudili najti dialog z obstoječim tako, da je vidno, kaj je novo in kaj je staro, "pri čemer pa se novo ne želi postavljati v prvi plan". Posebnost hiše je, da je v kletnem delu zgrajena iz kamna, v pritličju iz opeke, v nadstropju je jeklena konstrukcija v kombinaciji z lesom, na vrhu pa je lesena.

Prenova Švicarije je skoraj končana. Po besedah Maruše Zorec trenutno izvajajo le še korekture, restavratorska dela in urejajo okolico. Tehnični pregled je predviden čez približno teden dni.

Od hiše v švicarskem slogu do hotela

Počitniško hišico v švicarskem slogu, ki so jo imenovali Švicarija, je v 50. letih 19. stoletja na platoju pred današnjim objektom dal zgraditi avstrijski feldmaršal češkega rodu Josef Radetzky, ki je imel v dosmrtni uporabi Tivolski grad. Hotel Tivoli v alpskem slogu, ki stoji danes, pa je nastal na pobudo tedanjega najemnika Švicarije ljubljanskega hotelirja Ivana Kende in po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v prvem desetletju 20. stoletja. Gradnjo je investirala tedanja lastnica Mestna občina ljubljanska. Ko je bil hotel zgrajen, so porušili hišico v švicarskem slogu, ime Švicarija pa se je preneslo nanj.

Po besedah konservatorke Tatjane Adamič z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je hotel v objektu deloval do leta 1930. Od leta 1934 pa so bili v Švicariji naseljeni ruski emigranti, po drugi svetovni vojni so se v njej naselili umetniki in drugi stanovalci.

Kulturna dejavnost je, kot je poudarila, v Švicariji potekala ves čas. V njej je nekaj časa živel tudi Ivan Cankar, poleg tega je pred prvo svetovno vojno v Švicariji imel atelje kipar Ivan Zajec, avtor kipa na Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Živahna kulturna dejavnost je potekala prek delovanja društva Ruska matica tudi v času, ko so v hiši živeli ruski emigranti.

Švicarija kot kulturni spomenik

Švicarija je od leta 2013 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot je povedala Tatjana Adamič, so si med prenovo prizadevali ohraniti čim več izvirne substance. Velik izziv je bilo restavriranje zunanjih lesenih delov, zahtevno je bilo tudi restavriranje šablonskih poslikav, ki so hišo krasile v skoraj vseh prostorih. Kot je povedala, so se sproti odločali, katere bodo prezentirali in katere bodo ostale skrite.

V veliki dvorani, ki je bila pred prenovo preurejena v tri prostore, so odstranili predelne stene. Leseno stensko oblogo so obnovili, manjkajoče dele pa rekonstruirali. Restavrirali so tudi lesen strop in poslikave, ki so se pod nanosi beležev dobro ohranile.