Na hitro prelistano 25.2.2017 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 25. februarja - Pri založbi LUD Literatura so izdali zbirko 14 esejev z naslovom Antologija tesnobe in pesniško zbirko Veronike Dintinjana V suhem doku. Založba Modrijan je v zbirki Svila izdala roman Neroda francoskega pisatelja Alexandrea Seurata, založba KUD Logos pa Hvalnice Sinezija iz Kirene.

Ljubljana. Hvalnice - poezija poznoantičnega pesnika Sinezija iz Kirene. Foto: STA

Ljubljana.
Hvalnice - poezija poznoantičnega pesnika Sinezija iz Kirene.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Neroda pisatelja Alexandreja Seurata. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Neroda pisatelja Alexandreja Seurata.
Foto: STA

Ljubljana. Zbirka esejev Antologija tesnobe. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka esejev Antologija tesnobe.
Foto: STA

Ljubljana. Pesniška zbirka Veronike Dintinjana V suhem doku. Foto: STA

Ljubljana.
Pesniška zbirka Veronike Dintinjana V suhem doku.
Foto: STA

ANTOLOGIJA TESNOBE - ESEJI O TESNOBI, KOT JO VIDIJO OZIROMA DOŽIVLJAJO LITERATI

Zbirka esejev Antologija tesnobe je zrasla iz ideje o doprinosu k detabuiziranju in osvetljevanju občutja tesnobe. Urednica Dijana Matković je k sodelovanju povabila 14 pesnikov in pisateljev, da bi se z besedami približali tesnobi in jo kar se da najbolj natančno opisali. Eseje so tako prispevali Jasmin B. Frelih, Tatjana Gromača, Jurij Hudolin, Jure Jakob, Davorin Lenko, Andrej Nikolaidis, Ana Pepelnik, Ana Schnabl, Peter Semolič, Faruk Šehić, Suzana Tratnik, Dragan Velikić, Tina Vrščaj in Uroš Zupan.

Delo ponuja širok nabor vzvodov in načinov soočanja s tesnobo. Od tesnob, ki jih poraja družba, v kateri živimo, do fobij, vezanih na strah pred višino, strah pred bacili, strah pred živalmi, strah pred ljudmi, pa vse do generalizirane anksiozne motnje ali, kot bi rekli filozofi, bivanjske stiske.

V SUHEM DOKU - DRUGA PESNIŠKA ZBIRKA VERONIKE DINTINJANA

Pesniška zbirka Veronike Dintinjana V suhem doku po besedah avtorja spremne besede Uroša Zupana prinaša "fini spoj med pazljivim ravnanjem z jezikom in tistim, kar naj bi pesmi v končni fazi bile sposobne ponuditi". Geografija je ostala ista kot v pesničinem prvencu - Sredozemlje, a je dogajanje pesnica hkrati tudi širila proti severu in čez ocean. "Še najbolj bistveno pa je to, da se je poglabljala in se spremenila v notranji zemljevid. Voda je postala najpomembnejši element. Plovba osnovni način premikanja. Iskanje identitete, vrnitev na začetek, zgodbe o prednikih, vpetost med rojstvo in smrt, dopisovanje z drugimi umetnostmi pa centralne teme," je med drugim zapisal Zupan.

Veronika Dintinjana je pesnica in prevajalka, sicer zdravnica po poklicu. Leta 2002 je zmagala na Festivalu mlade literature Urška, leta 2008 je postala vitezinja Pesniškega turnirja v Mariboru, osvojila je tudi 6. ljubljanski pesniški slem. Leta 2008 je izšel njen pesniški prvenec Rumeno gori grm forzicij, ki je na 24. knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši leposlovni prvenec. Z Dejanom Kobanom je zagnala pesniške večere Mlade rime.

NERODA - ROMAN, KI TEMELJI NA RESNIČNEM SODNEM PROCESU TRPINČENE DEKLICE

Roman Neroda se naslanja na pričevanja v medijsko razvpitem procesu Marine Sabatier. V njem sta bila starša trpinčene deklice leta 2012 obsojena na 30-letno zaporno kazen. Sojenje je razgalilo številne hibe v delovanju in povezanosti pristojnih institucij, zlasti služb socialnega varstva in državnega tožilstva, pa tudi temeljno nemoč družbe pri razkrivanju specifičnih zlorab. Odprlo je številna vprašanja, s kakršnimi se ukvarjamo tudi pri nas.

Pisatelj je zlorabljeno deklico poimenoval Diana, bralec pa o njej izve vse le iz druge roke. Sledi pričevanjem različnih oseb, s katerimi je bila v stikih. Zaradi izvirnega pripovednega načina zgodba učinkuje kot sodni dosje, v katerem so zbrana pričevanja, po katerih brska bralec-preiskovalec, ki se mu po koščkih razkrivajo vse hujše razsežnosti primera. Kljub dobrim namenom ostaja Diana v svoji stiski povsem prepuščena sama sebi, kar pisatelj mimo vsakršne patetike in senzacionalizma pretresljivo poustvari tudi na ravni pripovedne forme.

Alexandre Seurat (1979), po izobrazbi komparativist, živi v Angersu in poučuje književnost na tamkajšnji univerzi. Leta 2015 je objavil pričujoči knjižni prvenec in z njim pritegnil nemalo pozornosti. Za prevod romana v slovenščino je poskrbela Saša Jerele.

HVALNICE - POEZIJA IZPOD PERESA POZNOANTIČNEGA PESNIKA

Sinezij iz Kirene sodi med najzanimivejše osebnosti pozne antike, njegova poezija - devet hvalnic, ki jih je poslovenil in s spremno besedo obogatil Gorazd Kocijančič, pa predstavlja vrh pozno-antične literarne ustvarjalnosti. "To je kozmična poezija, ki ima poseben odnos do physis, narave - a tudi poezija metafizičnih, naravo presegajočih, nevidnih globin grštva in krščanstva (in to hkrati): pesništvo, ki stalno trka ob smrtonosno tišino, a njeno grožnjo prek hvalnice spreminja v obljubo. Besede postajajo ojačevalci puščavskega molka, ko se oster um daruje v ekstatični drznosti poimenovanja," je zapisal Kocijančič.

Sinezij je bil rojen v 4. stoletju v severnoafriškem mestu Kirena. Študiral je v Aleksandriji, kulturni prestolnici tedanjega sveta. Njegova učiteljica je bila novoplatonska matematičarka in filozofinja Hipatija. Sinezij ni pisal le poezije, ampak je bil človek številnih talentov: književnik, učenjak, filozof, dejaven politični voditelj in ambasador svoje skupnosti, vojak in branilec domovine ter celo cerkveni predstojnik.