Na festivalu literatur Fabula v ospredju razmislek o nesmrtnosti

"Kaj ostane, ko ljudi ni več, kaj je tisto, kar je onkraj umrljivega? Eden od odgovorov na to vprašanje je književnost, s katero se ukvarja tudi festival Fabula," je za STA povedala Manca G. Renko. Dodala je, da Ihanova knjiga, ki se ukvarja z željami, da bi s pomočjo novih tehnologij zamrzovanja lahko posegali v ustroj človeškega življenja in umiranja, v slovenski prostor "vnaša čisto nov razmislek o nesmrtnosti".

Po njenih besedah vsi na letošnji izdaji gostujoči avtorji v svojih delih tematizirajo smrt in nesmrtnost: "Mathias Enard v delu Alkohol in nostalgija govori o tem, kako se s Transibirsko železnico odpravi pokopat prijatelja, Viktor Jerofejev pa v kratkih zgodbah Telo razmišlja o odmiranju telesa, o tem, kako telo spreminja svoje funkcije in nenazadnje tudi o umiranju ljubezni."

Prav tako, po besedah Mance G. Renko, "Sofi Oksanen v romanu Ko golobice izginejo pripoveduje o vojni in vojnih žrtvah, tistih, ki dejansko umrejo in tistih, ki preživijo, a nikoli ne bodo imeli normalnega življenja, Igor Marojević se v Mamini roki prav tako dotika zgodovine in preteklosti ter vojne kot nečesa, kar je nesmrtno in kar vpliva na ljudi, ki neposredno sploh niso bili udeleženi v konflikte, Bernardo Atxaga pa v delu Dnevi Nevade pripoveduje o prijateljih, ki jih je pustil za seboj, a na nek način še vedno živijo z njim in so neumrljivi".

Vsa navedena dela so izšla pri založbi Beletrina, ki tudi organizira festival, v sodelovanju s Cankarjevim domom, kjer gostijo glavne festivalske dogodke - pogovore z gostujočimi avtorji ter tematske pogovore, Javno agencijo za knjigo RS, ljubljansko občino ter drugimi podporniki.

Pri Fabuli so letos ponovno združili moči tudi z Mladinsko knjigo, kjer je ob festivalu izšel tudi Enardov roman Kompas, za katerega je francoski pisatelj leta 2015 prejel prestižno francosko literarno nagrado Goncourt. Prav pogovor z Enardom bo 4. marca uvedel letošnji festival literatur sveta, na delo Kompas pa se bo navezoval tudi pogovor Wagner je Islamska republika.

Urednik Andrej Ilc je Enarda opisal kot samosvojega avtorja in velikega poznavalca Bližjega vzhoda. Po njegovih besedah si je v tem delu zadal nalogo, da poosebi Vzhod in pokaže, da je Orientov v bistvu več ter to, kako se Vzhod in Zahod že stoletja nenehno oplajata in prepletata.

Manca G. Renko bo v sklopu festivala predstavila svoje delo za mlade bralce in bralke - biografijo Lastno življenje, Srečanje z Zofko Kveder, ki jo je ilustrirala Samira Kentrić. Srečanje z mladimi bo v sklopu Mlade fabule potekalo v Vodnikovi domačiji, kjer bo ob animirani pravljici Sploščeni zajec prav tako beseda tekla o smrtnosti in nesmrtnosti.

Med temami letošnjih srečanj v fokusu bodo denimo, kako živijo politiki, ko jih doleti t.i. politična smrt, zakaj smrti živali dojemamo drugače kot človeške smrti ter zakaj Walter Benjamin ostaja nesmrten.

Festival bo 11. marca sklenil pogovor z ruskim pisateljem Jerofejevim, ki se bo dan kasneje srečal tudi s študenti slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Fabulo sicer že od začetka januarja napovedujejo dogodki v sklopu Fabula pred Fabulo, letos pa se ponaša z novo celostno podobo, ki jo podpisuje Jernej Stritar.