misliV Galeriji Kresija zgodovinsko-dokumentarna razstava Sarajevska Hagada
Ljubljana, 1. marca - V Galeriji Kresija bodo ob 19. uri odprli razstavo Sarajevska Hagada avtorja Gorana Mikulića. Med drugim bo na ogled faksimile ene najpomembnejših judovskih knjig, stene pa bodo krasile ročno dodelane reprodukcije iz dela. Pred odprtjem bo o knjigi ob 17. uri v Judovskem kulturnem centru predaval predsednik Judovske skupnosti BiH Jakob Finci.
Mikulić je avtor zgodovinsko-dokumentarne razstave in hkrati založnik faksimila Sarajevske Hagade, ki so ga leta 2006 izdali pri sarajevski založbi Rabić v simbolnih 613 izvodih, toliko, kot je zapovedi v Tori. Prav ta izdaja bo razstavljena v Galeriji Kresija, v ostalih vitrinah pa bodo na ogled drugi natisi dela, med njimi tudi slovenski prevod iz leta 2002.
Sarajevska Hagada je srednjeveški iluminirani rokopis. Je ena od najstarejših sefardskih obrednih knjig na svetu, velja pa tudi za eno najlepših. Nastala je med letoma 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni.
Poleg bibličnega in obrednega dela vsebuje še pesmi, ki spremljajo svečano večerjo. Sarajevska Hagada vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34 celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom. Je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja, so sporočili iz galerije.
Spremno besedilo k razstavi je napisal predsednik Judovske skupnosti BiH Jakob Finci. Spomnil je, da je knjiga, ki velja za simbol osvoboditve judovskega ljudstva, postala tudi simbol Sarajeva, katerega ime nosi kot del svojega.
Tako kot je skrivnosten natančen datum nastanka knjige, je skrivnost tudi ime avtorja iluminacij. Finci se sprašuje, ali je bil avtor judovskega porekla, kristjan ali musliman. Delo spremljajo še številne nerešene uganke.
"Ko odprete Hagado, vas osupne že prva podoba. Pomislite, okrogla podoba Zemlje v 14. stoletju! Zaradi takega zločina se je celo 200 let kasneje gorelo na grmadi, avtorji teh iluminacij pa so jo ponovili v vsakem dnevu Stvarjenja. In ko je napočil sedmi dan, šabat - dan počitka, kdo sedi in počiva? Avtor si je drznil upodobiti celo Stvarnika," je zapisal ob razstavi.
Hagada je bila v Sarajevu že leta 1894. V t.i. "evropskem Jeruzalemu", kjer živijo Judje vse od leta 1566, je doživela svetovno slavo. Njena zgodovino in pomen bo Finci razgrnil na današnjem predavanju.
Od konca druge svetovne vojne je Hagado hranil Narodni muzej v Sarajevu, na ogled pa so jo postavili le redko. Svojemu pomenu ustrezno mesto je knjiga dobila leta 2002, ko je bila s skupnimi prizadevanji Misije Združenih narodov v BiH in Judovske skupnosti v Narodnem muzeju v Sarajevu odprta posebna varna soba, ki omogoča širši javnosti stalen dostop do najbolj dragocenih eksponatov.
V njej so danes na ogled rokopisi štirih tradicionalnih religij v BiH. "Morda je to najlepši dokaz sožitja, dokaz, da je skupno življenje v tej državi mogoče," je zapis sklenil Finci.
Razstava bo v Galeriji Kresija na ogled do 15. marca.