Pri Cankarjevi založbi knjige Lučke Kajfež Bogataj, Rastka Močnika in več prevodnih del

Lučka Kajfež Bogataj v knjigi Planet, ki ne raste opozarja na uničenje, ki preti Zemlji v času, ko se za gonilno silo razvoja razglaša gospodarsko rast. Kot je poudarila na predstavitvi knjige, so ljudje zavedeni, saj Zemlja v nasprotju z gospodarsko rastjo ne more rasti. Skrbi jo svet neresnic, podtikanj in zmanjševanje pomena težav, ki so med seboj zelo povezane in se zato ne morejo reševati parcialno. Knjigo je ilustriral Izar Lunaček.

Knjiga Potepuški spisi: Od Prešerna do Ricarda sociologa Rastka Močnika, ki je štiri desetletja poučeval sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno pa predava na Univerzi Singidunum v Beogradu, prinaša nekaj avtorjevih prelomnih razmišljanj.

Med njimi so po besedah urednika knjige Jerneja Habjana tako najzgodnejši teksti kot tudi najnovejše objave, ki so prav tako zaradi razpršenosti po različnih tujih zbornikih in revijah težje dostopne. Besedila iz angleščine je poslovenil Sašo Furlan.

Močnik se v svojih delih loteva različnih področij, od lingvistike, literarne teorije, antropologije do psihoanalize.

Roman Bog pomagaj otroku ameriške pisateljice Toni Morrison je prvo avtoričino delo, postavljeno v sodobnost, je povedal urednik urednik Aljoša Harlamov. Junakinja romana je Bride, ki se kot mlada ženska odpravi na pot za ljubljeno osebo, a obenem tudi na notranjo pot, na kateri odkriva rane iz otroštva, ki jih ji je prizadejala mama. Za prevod romana je poskrbel Jože Stabej.

Katalonski pisatelj Jaume Cabre se tokrat slovenskim bralcem predstavlja z novim epskim romanom Confiteor. V ospredju je glavni junak Adria Ardevol, ki ga bralec spremlja od otroštva do odraslih let. Ta odkriva skrivnosti, ki se mu odstirajo za predmeti, ki jih je nekoč zbiral njegov oče. Pot ga popelje v preteklost, vse do časa španske inkvizicije, Francove diktature in koncentracijskih taborišč nacistične Nemčije. Za prevod romana je poskrbela Vesna Velkovrh Bukilica, za spremno besedo pa Andrej Koritnik.

Roman Živeti velja za eno najvplivnejših knjig na Kitajskem v zadnjih desetletjih, ki je obenem tudi precej prelomen za sodobno kitajsko pisanje, je povedal urednik Andrej Blatnik. Avtor Yu Hua namreč v slogu brutalnega realizma opisuje težka poglavja kitajske zgodovine. Delo je iz kitajščine prevedla Natalija Toplišek, ki je prispevala tudi spremno besedo.

Pod roman Lepota je pogubna se podpisuje indonezijski pisatelj Eka Kurniawan, ki se je s svojimi deli, predvsem z romanom Man Tiger, uveljavil tudi v zahodnem svetu. Roman je iz angleščine prevedla Alenka Moder Saje, ki se je po besedah Harlamova bala, da je morda v angleškem prevodu kaj poenostavljeno, zato je preučevala tudi izvirnik. Roman prinaša precej univerzalno zgodbo slavne prostitutke Devi Aju, a se znotraj nje pred bralcem odvije skoraj 50 let indonezijske zgodovine, od nizozemskega kolonializma do Suhartovega despotskega režima. Spremno besedo k delu, ki se po slogu približuje magičnemu realizmu, je zapisala Gabriela Babnik.