V Krškem razstava ob 540-letnici pridobitve mestnih pravic

Muzejska svetovalka Posavskega muzeja Vlasta Dejak je zapisala, da bodo na razstavi med drugim predstavili krške mestne insignije, pečatnika iz leta 1477 in iz druge polovice 16. stoletja ter sodniško palico iz leta 1628, ki so pomemben zgodovinski raziskovalni vir.

Gre za dokumente obdobja, v katerem so nastale, in del politične ter kulturne zgodovine mesta Krško. Stoletja skrbno varovane so se ohranile do današnjih dni, dragocene in zgodovinsko izjemno pomembne krške insignije pa uvrščajo med najpomembnejše ohranjene predmete posavske premične kulturne dediščine, je dodala.

Razstavo, ki bo na ogled do 1. oktobra, je zasnovala muzejska svetovalka Mestnega muzeja Krško Helena Rožman. Po njenih podatkih Krško zaradi lege ob Savi sodi med kraje, ki so bili zgodovinsko pomembni kot križišča prometnih poti. Že v rimskem obdobju je to vlogo odigral bližnji municipij Neviodunum, stoletja po njegovem zatonu pa je to postopoma prevzemalo Krško, ki je v zgodnjih virih nemško navedeno kot Gurkfeld.

Kot trško naselje se Krško prvič omenja leta 1351 ob prvi prodaji dela krške gospoščine Frideriku Celjskemu. Lastništvo ambiciozne družine, kakršna je bila Celjska, je zagotovo pozitivno vplivalo na njegov razvoj. Njihov zaton je pomenil usihanje moči tudi za kraj, ki je po odhodu Katarine, vdove Ulrika II., prešel v last Habsburžanov.

V obdobju turških vpadov, proti katerim je cesar Friderik III. nastopil z utrjevanjem gradov in trgov, je se podelitvijo mestnih pravic 5. marca 1477 v mesto povzdignil tudi Krško. Mesto in njegovi meščani so takrat dobili tudi pravico do mestnega grba in pečata ter volitev mestnega sodnika in mestnega sveta, je še zapisala Helena Rožman.

Sodobno Krško z nekaj več kot 7000 prebivalci je središče posavske Občine Krško in edino slovensko mesto, ki je cerkveno upravno razdeljeno med dve škofiji, celjsko in novomeško. Je tudi gospodarsko, kulturno, upravno in izobraževalno središče.