Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SEVER - SEDEM NOVEL IZPOD PERESA RUSKEGA PROZAISTA JEVGENIJA ZAMJATINA

Knjiga prinaša izbor sedmih Zamjatinovih novel: Sever, Mamaj, Jama, Stara Rusija, Zgodba o bistvenem, Iks in Poplava. Zgodbe je prevedel Drago Bajt, ki je spisal tudi spremno besedo o avtorjevem ustvarjanju. Med drugim je zapisal, da "v 'Severu' prevladuje Zamjatinovo zgodnje tragično občutenje življenja, ko žival zmaga nad človekom, narava pa nad civilizacijo", medtem ko novele Mamaj, Jama in Zgodba o bistvenem nadaljujejo stilno usmeritev zgodnjega avtorjevega ustvarjanja, dodajajo pa ji literarno mitologijo, ki vzpostavlja ciklično ponavljanje zgodovine.

Iks je parodična anekdota, v kateri je avtor ilustriral svojo tezo, da je obrazec umetniške proze gledališče, igra, pisatelj pa je igralec, ki se preobraža v osebje oz. literarne like. V Stari Rusiji je ubesedil risarki cikel Borisa Kustodijeva Ruski tipi (1922). Osrednja novela je Poplava, ki obnavlja tragično zasnovo človeškega življenja ter zakone narave primerja z zakoni zgodovine, ki uničujejo človeka.

Jevgenij Zamjatin (1884-1937) je ruski prozaist, dramatik in esejist. Je osrednji predstavnik ruske proze prve polovice 20. stoletja. Napisal je slab ducat kratkih zgodb in novel ter roman Mi, s katerim je začel žanr antiutopije in napovedal Huxleyjev Krasni novi svet in Orwellov 1984. Kot neorealist zavzema osredje mesto ruskega proznega modernizma, ki se je končal v začetku 30. let, z uradno razglasitvijo socialističnega realizma.

K OBMOČNIM POROČILOM - TRETJA PESNIŠKA ZBIRKA BLAŽA BOŽIČA

Tretja pesniška zbirka Blaža Božiča K območnim poročilom je melanholično odisejsko tavanje po urbanih pokrajinah Ljubljane in Bruslja, katerih ceste, trgi in lokali, organsko spojeni s spomini in vtisi lirskega subjekta, se pred bralčevimi očmi prikazujejo v krpah prizorov, v zabrisani, tekoči naraciji, prerešetani z nizi asociacij, literarnih navezav in z gosto mrežo subjektivnih, skoraj hermetičnih metafor. Motivi, kraji, reminiscene, celotni stavki in verzi se ponavljajo od pesmi do pesmi in ustvarjajo miselni refren, sistem simbolov brez ključa, s katerim pesnik zarisuje svoj notranjegeografski zemljevid, svoj imaginarni prostor, piše v spremnem zapisu Lare Unuk. Ilustracije je prispeval Matej Stupica.

Blaž Božič (1991) je avtor pesniških zbirk Grč (Kud Kentaver, 2011) in Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi (KUD France Prešeren, 2013). Ukvarja se tudi z glasbo.

OBMIRUJ, NATO ODIDI - MLADINSKI ROMAN, POSTAVLJEN V PRVO SVETOVNO VOJNO

Obmiruj, nato odidi je mladinski in zgodovinski roman, ki opisuje življenje v Londonu med prvo svetovno vojno. John Boyne spretno ujame zmedo in nesmisel vojne, kot jo dojema mladi protagonist, tekst obogati z zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa z njimi ne obremenjuje bralca, ki se zaradi realističnih opisov kar sam znajde sredi dogajanja.

Tisti dan, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je imel Alfie ravno rojstni dan. Oče mu je obljubil, da se ne bo nikoli odšel borit. Že naslednji dan je obljubo prelomil in postal vojak. Štiri leta kasneje Alfie ne ve, kje je njegov oče, od mame pa izve le to, da je na posebni skrivnostni misiji. Ko nekega dne služi denar s čiščenjem čevljev na londonski železniški postaji, njegov pogled med papirji vojaškega zdravnika ujame očetovo ime. Za prevod romana je poskrbela Jedrt Lapuh Maležič.

John Boyne je priljubljen irski mladinski pisatelj. Njegovo najbolj znano delo je Deček v črtasti pižami (2006), ki je prejelo vrsto nagrad in doživelo tudi filmsko uprizoritev. V slovenščini so poleg omenjenih del na voljo še romani Nace gre od doma, Upor na ladji Bounty in Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa.

PREBERI MI ZGODBO! - SLIKANICA O NA TEMO NEPRIČAKOVANEGA PRIJATELJSTVA IN ZAUPANJA

Slikanica francoske avtorice Benedicte Carboneill in ilustratorja Michaela Derullieuxa prinaša pripoved o volku, ki je naletel na imenitno knjigo, a je ni znal prebrati. Zato se je podal na iskanje gozdne živali, ki bi mu prebrala knjigo. Vsi so prestrašeni odklonili nalogo, sprejel jo je le majhen zajček. Besedilo slikanice je prevedla Mateja Sužnik.