Mathias Enard ob odprtju Fabule: Bralec se lahko izobrazi s knjigo

Enard je sprva želel postati univerzitetni profesor, vendar ga je znanstveno pisanje, ki zahteva opombe, utesnjevalo, želel si je svobode. Premik se je zgodil v Barceloni, kjer je ugotovil, da lahko najde čas za pisanje leposlovja in si ustvari svoj literarni svet.

Kot je povedal pred polnim Klubom Cankarjevega doma, piše iz radovednosti, zanimajo ga jeziki, ljudje, nove dežele. Veliko tudi bere, vendar se mora pisatelj otresti vplivov in vzornikov. Kako se tega osvoboditi, so ga naučili romani iz 60. let. Sicer ga navdušujejo ruski literarni klasiki, močan pečat nanj je pustila tudi klasična arabska literatura, bere tudi francoske klasike.

Danes 45-letni pisatelj si je že od nekdaj želel obiskati eksotične kraje, k temu ga je spodbudila tudi Tisoč in ena noč. V Parizu je študiral arabščino in perzijščino ter med 25. in 30. letom večino življenja preživel na tujem; med drugim je potoval v Egipt in Iran.

Roman Kompas, ki ga je prevedla Suzana Koncut, je ustvaril iz misli, da bi orientalizem prepletel z močno ljubezensko zgodbo. Nastala je zgodba o junaku, ki v stanju neprestane zavesti pripoveduje o vseh zločinih v Sredozemlju v zadnjih 2000 letih. Roman Alkohol in nostalgija, prevedla ga je Janina Kos, pa je nastal po njegovem potovanju s transibirsko železnico, po kateri "potuje" tudi eden od glavnih junakov.

Enard je tudi lastnik umetniške galerije in libanonske restavracije v Barceloni. Restavracija je po njegovih besedah točka literatov in ljubiteljev književnosti. Sicer pa meni, da se bralec lahko izobrazi s pomočjo knjige: ko jo prebere, si lahko na spletu zavrti glasbo, o kateri je govora, ali si ogleda podobe kraja, o katerem je govora. Internet se mu zato zdi dobrodošel.

Na vprašanje, ali je v vsakem Zahodnjaku nekaj orientalskega in nasprotno, odgovarja, da tega nočemo vedeti in videti. Evropa se želi predstavljati kot "nekaj čistega", čeprav je kot kontinent veliko bolj mešana. Identiteta pa ni nekaj stalnega in trdnega, ampak se spreminja, je poudaril francoski gost.

Danes po njegovem mnenju nočemo priznati, kakšen vpliv imajo drugi, nočemo sprejeti jezikovnih in verskih razlik. Po njegovem prepričanju obstaja alternativa nasilju, to sta toleranca in sprejemanje. K strpnosti in sprejemanju drugih pa lahko pripomoreta tudi literatura in festivali, kot je Fabula, je še dejal Enard.

Osrednji ljubljanski literarni festival, ki so ga z uvodnimi nagovori pospremili minister za kulturo Tone Peršak, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana Mateja Demšič, direktor založbe Beletrina Mitja Čander in programska vodja Manca G. Renko, letos tematizira nesmrtnost.

Potekal bo do 11. marca. Iz tujine pa bodo na njem gostovali še finska pisateljica Sofi Oksanen, srbski pisatelj, dramatik in kolumnist Igor Marojević, baskovski pisatelj Bernardo Atxaga ter ruski pisatelj Viktor Jerofejev.