Svet 7.3.2017 6:00

Ob 8. marcu razstava upodobitev žensk Daria Foja

Cesena, 7. marca - V italijanskem obmorskem mestu Cesenatico bodo 8. marca, ob zaključku razstave Za Daria in Franco, odprli razstavo z naslovom Ženska figura, kot jo je slikal Dario Fo. Za razstavo stoji Gledališka skupina Fo-Rame, ki jo je priznani dramatik in igralec, nobelovec Fo ustanovil z ženo Franco Rame.

V Galeriji Leonardo da Vinci bo na ogled okoli 30 slik, na katerih je Fo upodobil ženske figure. Med njimi je veliko takšnih, ki jih je Fo, sicer bolj znan kot dramatik in igralec, naslikal prav v mestu Cesenatico.

Poleg podob Eve v Rajskem vrtu so slike, na katerih so ženske maske iz commedie dell'arte. Nekaj slik je posvečenih Lucrezii Borgia in jih je Fo ustvaril za potrebe svojega romana La figlia del Papa (Papeževa hčer), nekaj pa jih je posvetil ženi in igralki Franci Rame, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Razstava bo na ogled do 9. aprila.

Fo se je leta 1926 rodil v kraju Leggiuno-Sangiamo. Študiral je slikarstvo in arhitekturo. Kot nadarjen komedijant in duhovit satirik je leta 1959 z ženo ustanovil Gledališko skupino Fo-Rame, ki je uprizarjala kritične politične skeče. Leta 1968 je kot prepričan levičar ustanovil novo potujoče gledališče Nuova Scena, nato pa še tretje, La Comune. Gledališče sta uprizarjala na javnih mestih, denimo na trgih ali v tovarnah.

Pri pisanju iger se je oprl na izročilo commedie dell'arte in ljudskih iger ter skušal z njimi ustvariti alternativo uradni kulturi pod vplivom vladajočega političnega establišmenta. V svojih delih se je zavzemal za politično in socialno angažirano gledališko držo, njegove predstave pa so bile vedno odkrito ali prikrito v kontekstu z aktualnimi političnimi razmerami.

Napisal je okrog 70 iger, ki so bile prevedene v številne jezike, tudi slovenščino, in jih igrajo po vsem svetu. Med njimi so Burkaški misterij, Naključna smrt nekega anarhista in Nadangeli ne igrajo fliperja.

Leta 1997 je Fo dobil Nobelovo nagrado za književnost. Kot je tedaj zapisala švedska akademija, je "posnemajoč srednjeveške rokohitrce bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim in zatiranim". Umrl je 13. oktobra lani, prav na dan, ko so za Nobelovega nagrajenca za literaturo imenovali Boba Dylana.