Slovenija 6.3.2017 22:13

Marojević na Fabuli o svojem romanu, spominih in odstiranju tabujev

Ljubljana, 6. marca - V okviru festivala Fabula so nocoj v Klubu Cankarjevega doma gostili srbskega pisatelja Igorja Marojevića, ki se je z voditeljem Boštjanom Naratom pogovarjal o svojem ustvarjanju. Beseda je tekla predvsem o pisateljevem romanu Mamina roka, v katerem je odprl zamolčano poglavje v srbski zgodovini - tabu podonavskih Nemcev v Vojvodini.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Festival Literature sveta Fabula.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Protagonist romana je 16-letni gimnazijec z običajnimi najstniškimi tegobami, ki pa nevede zaide na pot preučevanja in raziskovanja preteklosti in tabujev. Za glavnim junakom se skriva avtor, vendar le z izhodiščnim vprašanjem: "Kako to, da živimo v tako veliki hiši?"

Enako vprašanje si je namreč nekoč zastavil tudi Marojević, ko so jih z družino preselili v hišo, ki je nekoč pripadala Nemcem. To, da so Nemce v Vojvodini, ki so bili do druge svetovne vojne največja manjšina v nekdanji Jugoslaviji, po vojni izselili, v njihove hiše pa naselili lokalno ruralno prebivalstvo, je v Srbiji še vedno tabu tema, je pojasnil avtor.

Kljub omenjenemu avtor svojemu liku ni želel vsiljevati svojih avtobiografskih stvari, pač pa mu je, kot je dejal, pustil svobodo in tudi sam odkrival, kam bo zašel. Z likom ga združuje le še bolezen, ki mu jo je naprtil. Kot je pojasnil, je bil tudi sam kot otrok precej bolehen. S pomočjo tega stanja je liku omogočil, da je videl stvari, ki so sicer mejne, je pojasnil.

Romaneskna zgodba se vrti okrog dijaka, ki mu sošolka Herta, ki je nemških korenin, pomaga pri učenju nemščine. Kmalu spozna še njeno starejšo sestro Sonjo in njuno družino Šleser in druge podonavske Nemce, ki jim je nova država zaplenila hiše in drugo imetje.

Kot je poudaril, je pričujoča knjiga v prevodu Jurija Hudolina tretja v nizu peteroknjižja, znotraj katerega pa vsako delo ponuja celoto. V vseh knjigah se je trudil biti kar se da nadideološki. Tako so denimo v tokratnem romanu kot žrtve predstavljeni Nemci, medtem ko so v drugem žrtve Srbi.

Marojević je z Naratom spregovoril tudi o avtorjevem odnosu do naslovne festivalske teme nesmrtnosti. Pisatelj je dejal, da je ateist, zato mu je bližje pojem smrti. Pošalil se je, da bi bolj sodila na Fabulo pred 10 leti, ko je tematizirala smrt.

Na Naratovo vprašanje, zakaj piše, je odvrnil, da zato, da lahko nekje izrazi svoje spomine, ki se jih je nabralo toliko, da niti spati ni mogel več. V mladosti mu je bila dovolj glasba, z leti pa vse bolj potrebuje literaturo, je še povedal.