Zavod za varstvo kulturne dediščine z inovativnima mednarodnima projektoma

Namen mednarodnega projekta Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega sveta je oživljanje gojenja in uporabe starih kulturnih rastlin, je izpostavil višji konservator iz Centra za preventivno arheologijo Matija Črešnar. Z identifikacijo prvobitnih rastlinskih in živalskih vrst z arheoloških najdišč na slovenskem in avstrijskem Štajerskem bodo po njegovih besedah dobili vpogled v prehrano v obdobjih od prazgodovine do Novega sveta.

"Hrana nas zaznamuje, saj je del naše identitete in oblikuje prebivalstvo," je poudaril Črešnar in povedal, da nameravajo ustvariti blagovno znamko, pod katero bodo tržili ponovno vzgojeno hrano, ustvarili "hrano z zgodbo" ter s tem pripomogli k lokalnemu turizmu. Stare kulturne rastline bodo oživljali v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru Pivola, ker je del vrta na arheološkem najdišču.

Z drugim mednarodnim projektom, Monumentalizirano krajino starejše železne dobe v porečju Donave, želijo spodbuditi raziskovanje in varstvo najpomembnejših železnodobnih krajin pri nas, v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem, je povedala konservatorska svetovalka Barbara Nadbath. Poskušali bodo izbrisati meje med nekoč že povezanim prostorom in povezati skupnosti, ki so nekdaj tu živele, je dodal Črešnar.

S povezovanjem krajev, iz katerih izhajajo nekatere od imenitnejših najdb, denimo situlske umetnine, želijo prostor obdelovati kot enoto, najti najprimernejši način za varovanje tamkajšnje dediščine, potem pa jo promovirati in turistično tržiti, je pojasnil Črešnar. Napovedal je, da bodo v času trajanja projekta nastali številni produkti, ne zgolj analogni, ampak predvsem digitalni, med katerimi je izpostavil virtualne rekonstrukcije.

Nacionalna koordinatorka Dnevov kulturne dediščine Nataša Gorenc je izpostavila, da bodo ti letos že tradicionalno potekali v zadnjem tednu septembra, letošnja tema pa bo Voda - od mita do arhitekture. S tem želijo izpostavili pomen ohranjanja vodnih virov in ogrožene dediščine, povezane z vodo. Pri letošnjih dogodkih bo sodelovalo skoraj 500 kulturnih organizacij. V zavodu so ponosni, da je lani kar 30 od 400 izvedenih dogodkov potekalo izven Slovenije, v Benečiji in Tržaški pokrajini, letos pa bodo potekali tudi v italijanski Goriški pokrajini, je povedal Hudolin.

Od publikacij so v zavodu izpostavili zbornik Emona, v kateri je ob njeni 2000. obletnici 14 slovenskih strokovnjakov strnilo najnovejša spoznanja o tej rimski naselbini. Razporejena so v tri večje sklope, o začetkih Emone, ljudeh, ki so v njej živeli, in emonskem podeželju, je dejala kustodinja za antično arheologijo Bernarda Županek.