Svet 9.3.2017 5:30

Ponovno bo zazvenela izgubljena Lisztova opera

New York, 9. marca - Predavatelj na Cambridgeu David Trippett je v arhivu v Weimarju odkril rokopis opere Franza Liszta, nastale po tragediji Lorda Byrona Sardanapalus. Po mnenju Trippetta gre za delo, ki ima v zgodovini glasbe edinstveno mesto. Liszt sicer slovi po svojih delih za klavir, doslej pa je bila znana zgolj ena njegova opera, Don Sancho ali Grad ljubezni.

Nemčija, Bayreuth. Kip Franza Liszta pred muzejem, Bayreuth. Foto: Ksenija Brišar/STA

Nemčija, Bayreuth.
Kip Franza Liszta pred muzejem, Bayreuth.
Foto: Ksenija Brišar/STA

Nemčija, Weimar. Kip madžarskega pianista in skladatelja Franza Liszta v Schillerjevem muzeju v Weimarju. Foto: Ksenija Brišar/STA Arhiv STA

Nemčija, Weimar.
Kip madžarskega pianista in skladatelja Franza Liszta v Schillerjevem muzeju v Weimarju.
Foto: Ksenija Brišar/STA
Arhiv STA

Madžarska. Kip madžarskega pianista in skladatelja Franza Liszta. Foto: Xinhua/STA Arhiv STA

Madžarska.
Kip madžarskega pianista in skladatelja Franza Liszta.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv STA

Sardanapalus je bil poslednji vladar Asirskega cesarstva, ki je bil velik hedonist in hkrati miroljubnež. Liszt je začel opero pisati leta 1849 in je v italijanščini. Trippett se je po odkritju dela v Weimarju dve leti posvečal njegovi restavraciji, saj delo ni bilo dokončano. "Da sem to zmogel, sem se moral miselno preleviti v skladatelja iz 19. stoletja, kar je redek izziv in izjemna priložnost," je povedal.

"Nikoli ne bomo natančno izvedeli, zakaj Liszt te opere ni dokončal. Rad si domišljam, da bi se nasmehnil ob misli, da bo postala ponovno aktualna v 21. stoletju," je Trippettove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Po načrtih Trippetta bo premiera opere Sardanapalus junija, na priznanem dogodku, posvečenem opernemu petju v Walesu.

Liszt se je rodil leta 1811 v gradiščanskem kraju Doborjan, ki danes pod imenom Raiding pripada Avstriji, tedaj pa je bil del Madžarske. Nadarjenost za glasbo je opazil njegov oče, ljubiteljski glasbenik, in ga že v ranem otroštvu začel učiti klavirja. Po nekaj nastopih je vzbudil zanimanje aristokratov, ki so mu omogočili izobraževanje v tujini.

Večino svojega opusa je Liszt ustvaril za klavir. Med obsežnejšimi sta dva klavirska koncerta ter Mrtvaški ples za klavir in orkester, v katerem je parafraziral gregorijanski napev Dies irae. Poleg izvirnih klavirskih del je pisal skladbe na ljudske melodije, zapustil pa je tudi več transkripcij, predelav oziroma parafraz del drugih skladateljev.