V Narodnem muzeju razstava modernističnega stekla

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala soavtorica razstave Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije, se ji je ideja za razstavo porodila ob prejšnjem Bienalu industrijskega oblikovanja, ob katerem je Cvetka Požar iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila historično razstavo, v katero je vključila tudi veliko stekla.

Ker je modernistično steklo danes redkost, saj ni bilo namenjeno zbiranju, ampak vsakdanji rabi, želijo z razstavo na eni strani nanj opozoriti javnost. Po drugi strani so ob pripravi razstave želeli poiskati čim več "manjkajočih kosov", za katere na podlagi fotografij vedo, da so na minulih bienalih bili predstavljeni, a jih danes ni v nobeni od muzejskih zbirk. Kot je še povedala, nosilni zbirki modernističnega stekla danes hranita Narodni muzej Slovenije in MAO.

Soavtorica razstave Cvetka Požar je povedala, da je industrijska proizvodnja stekla na Slovenskem zacvetela po drugi svetovni vojni, saj je tedaj niso zagovarjali zgolj arhitekti, ki so si prizadevali za funkcionalno in estetsko obliko vsakdanjih predmetov, katerih množična industrijska proizvodnja bi omogočila tudi njihovo večjo dostopnost, temveč je to ustrezalo tudi ideološki usmeritvi novega družbenega sistema.

Modernistično steklo je po njenih besedah doživelo razcvet v obdobju med 50. in začetkom 80. let minulega stoletja. V 50. letih je bila poudarjena predvsem uporabnost stekla v sozvočju z estetsko komponento. Že v 60. letih je mogoče zaznati odmike od strogega funkcionalizma, kompleksnejši pristop pa se je prebil v ospredje na začetku 80. let minulega stoletja.

V redno proizvodnjo in na trg so prišli predvsem izdelki oblikovalcev, ki so bili zaposleni v Steklarni Hrastnik, Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini in v Steklarski šoli iz Rogaške Slatine.

Osrednji razlog, ki je opravičeval množično proizvodnjo, je bila, kot je poudarila Cvetka Požar, funkcionalnost. Prav zato so bile steklarne še posebej uspešne na področju gostinskega stekla, kar je stopalo v korak z razvojem turizma 60. letih. Oblikovalci so si zamislili zelo raznovrstne serije, ki so močno razširile uporabo kakovostnega in okusno oblikovanega stekla. Predvsem v 70. letih pa so s serijami gospodinjskega stekla v vsakdanje življenje vnesli eleganco ter skladnost materiala, funkcije in oblike.

Po besedah Mateje Kos ima sicer oblikovanje stekla na ozemlju današnje Slovenije dolgo tradicijo, že od srednjega veka naprej so bili steklarske tehnike ter vrste in načini dekoracije takšni kot drugod v srednji Evropi. Zato so v razstavo vključili tudi nekaj predmetov, ki ilustrirajo razvoj stekla v Evropi in na ozemlju današnje Slovenije od 16. stoletja naprej. Postavljeni so v originalno vitrino iz začetkov Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije.

Katalog je oblikovala umetnica Tanja Lažetić in je zasnovan kot knjiga umetnika. Kot je povedala umetnica gre v osnovi za serijo diptihov, kjer so modernistični kosi stekla postavljeni ob bok z zgodovinskimi. Modernistični predmeti so fotografirani v celoti, pri zgodovinskih pa je izpostavljen detajl.

Razstava, ki je spremna prireditev BIO 25 (25. maj - 29. oktober), bo na ogled do 1. oktobra.