misliOčarljivost govorjene besede na 20. pripovedovalskem festivalu
Ljubljana, 8. marca - Pripovedovalski festival Pravljice danes bo letos že 20. leto dokazoval, da je poslušalce mogoče očarati zgolj z govorjeno besedo. Skozi vsa leta festivala so si programske vodje prizadevale za odpravljanje predsodkov, da je pripovedovanje samo za otroke, je na današnji novinarski konferenci izpostavila začetnica festivala Anja Štefan.
Sprva je bil pripovedovalski festival dogodek, namenjen predvsem otrokom, sčasoma pa se je izkazalo, da pripovedovanje navdušuje ljudi vseh starosti, spolov, poklicev in zanimanj, je povedala Anja Štefan. Skupaj s programskima sovoditeljicama Ireno Matko Lukan in Alenko Veler je pri nas uspela vzpostaviti pravo pripovedovalsko gibanje, Anja Štefan pa je mnenja, da so k sodelovanju pri festivalu pritegnile mnoge, ki jih je prav ta izkušnja spodbudila k nadaljevanju s pripovedovalskim delom.
Dogodkom za otroke so se pridružili mnogi pripovedovalski večeri za odrasle, predavanja, delavnice in okrogle mize; nekateri dogodki, kot je S pravljico okrog sveta, so postali vsakoletne stalnice. Vodje festivala si po besedah Anje Štefan ves čas prizadevajo za poudarjanje pomena in moči pripovedovanja, seznanjanje občinstva s pripovednim izročilom ter razliko med pripovedovano in brano besedo, naravno povedano in odigrano zgodbo.
Letos bo festival od 13. do 17. marca, v tem času se bo v samo Ljubljani zvrstilo 19 pripovedovalskih dogodkov. Letošnja novost je Pripovedovalski simpozij slovenskih muzealcev, ki bo prvi tovrstni dogodek pri nas. Njegov namen je predajanje znanja o tem, kako na zanimiv način predstaviti določeno umetnost. "Govorno podajanje lahko da moč vsaki vsebini," je zagotovila Anja Štefan.
Mnogi, ki delajo v galerijah s sodobno in abstraktno umetnostjo, se soočajo s težavo, kako jo predstaviti mladim, je povedala začetnica festivala. Na simpoziju bo zato o tem, kako je o sodobni umetnosti vrsto let učil mlade, govoril dolgoletni profesor na bežigrajski gimnaziji Jirži Bezlaj.
Na novinarski konferenci so vodje festivala izpostavile tudi muzejskega kustosa in poznavalca škotske zgodovine Toma Muira, ki bo na simpoziju muzealcev predajal svoje znanje o škotskem pripovednem izročilu. Ena od vodij Alenka Veler ga je označila za "enega najmočnejših pripovedovalskih gostov", ki so jih do zdaj gostili na festivalu.
Eden od vidnejših dogodkov bo tudi Zlata ptica, pripovedno-pogovorni dogodek, posvečen Ančki Gošnik Godec, ki je ilustrirala antologijo pravljic Zlata ptica, ki je po besedah Irene Matko Lukan zaznamovala mnoga otroštva. "Dogodek bo ponudil intimen pogled na njene ilustracije in na to, kako je delati z njo," je še dodala.
Del festivala bodo tudi Zgodbe brez meja, na katerem bodo zgodbe pripovedovali prosilci za azil in tisti, ki jim je bil že podeljen status begunca. To so ljudje, ki s seboj nosijo dragocene izkušnje pripovedovanja v domačem okolju, saj prihajajo iz dežel, kjer je pripovedovanje "zagotovo bolj živo kot pri nas", je izpostavila Irena Matko Lukan. Druženje bo odprte narave, zgodbo bo lahko povedal tudi nenapovedan gost. Pripovedovanje bo v angleščini in v jezikih gostov, pri prevajanju pa bodo pomagali prostovoljci iz azilnega doma.
Spremljevalni program pripovedovalskega festivala bo sestavljalo več kot 50 dogodkov, izvedenih po vsej Sloveniji, letos pa bodo nekateri od njih tudi v Porabju.