Baskovski pisatelj Bernardo Atxaga na Fabuli tudi o jeziku

Baskovski jezik je bil jezik njegove matere in se je v otroštvu prepletal s kastiljščino, jezikom njegovih učiteljev. Leta 1951 rojeni Atxaga je začel pisati v kastiljščini, v njej je napisal svoj prvi prispevek, ki je bil objavljen v časopisu, je povedal.

Obdobje njegove mladosti za baskovsko kulturo ni bilo ugodno, saj je bilo to obdobje Francove diktature. Ko pa je pri 18. letih prišel v Bilbao, pa je tam že bilo nekaj dogajanja: "Bil je odpor, bil je drugačen vonj. Hodili smo v gledališče, obiskovali koncerte, ki so bili sicer prepovedani. Vstopili smo v svet znotraj sveta, v katerem je imel pomembno vlogo pesnik Gabriel Aresti." Slednji ga je tudi spodbujal k pisanju in študiju baskovskega jezika, kar je bilo, kot je dejal, zanj odločilno.

Takrat je tudi prvič spremenil ime. Kot je povedal, je značilno, da ima človek v konfliktnih družbah več imen. Sam jih ima približno deset. Sicer pa so po več imen imeli vsi, ki so v Bilabau tedaj pisali v baskovskem jeziku. Vsi pa so imeli tudi policijske kartoteke, saj so psevdonimi pritegovali pozornost policije. Sam si je izbral ime Bernardo Atxaga - Atxaga se je pisal njegov stari oče - in s policijo ni imel veliko opravka.

Ob Fabuli je izšel slovenski prevod njegovega romana Dnevi Nevade. Kot so zapisali pri založbi Beletrina, roman pripoveduje o pisatelju, ki se iz rodne Baskije začasno preseli v Nevado v ZDA. Pripoveduje pa tudi zgodbo o trenutkih, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podobami in sanjami.

Kot je povedal Atxaga, roman vsebuje nekaj njegovih spominov. Pojasnil je, da svoje življenje vidi kot vrtiljak, ob tem pa čuti potrebo po pripovedovanju, razmišljanju, kaj je os njegovega življenja.

Edini način, da se ne postara, pa je po njegovem prepričanju ta, da ves čas ostaja v stiku z realnostjo. "Tisti, ki se zaprejo v slonokoščeni stolp, so ne glede na svojo resnično starost starci," je dejal in dodal, da se sam želi odzivati na realnost, ki pa se ji vedno približa s humorjem.

Pisatelj, pesnik in prevajalec Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. Za svoja dela je prejel mnoge najprestižnejše nagrade. Njegova dela so prevedena v okoli 20 jezikov. Najbolj se je uveljavil kot pripovednik, piše pa tudi pesmi, drame, eseje, radijske igre, besedila, ki so jih uglasbili znani glasbeniki, in otroško literaturo.

V slovenskem prevodu so pri Študentski založbi izšli še njegovi romani Osamljeni mož (1998), To nebo (2000) in Harmonikarjev sin (2006).