Intervju 25.5.2017 9:19

Rukavina: S Festivalom Lent poskušamo iz malega Maribora narediti veliko mesto

pogovarjala se je Andreja Seršen Dobaj

Maribor, 25. maja - Festival Lent letos beleži 25 let delovanja. Po besedah njegovega prvega moža, direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavine so kljub številnim težavam uspeli ohraniti prvotno zagnanost ekipe, ki jo poganja predvsem želja po razvoju mesta. "Iz malega mesta Maribor skušamo v teh nekaj dneh narediti veliko mesto," je dejal v pogovoru za STA.

Maribor. Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor. Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor. Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Kaj je tista stvar, ki ji pri pripravi tega festivala ostajate zvesti še po 25 letih? Kaj je tisto, kar ga zaznamuje že od vsega začetka?

To je entuziazem, ki smo ga imeli takrat, ko nas je bilo samo sedem, in ga imamo še danes, ko dela na tem več sto ljudi. Ta nas je držal ves čas skupaj, tudi v težkih trenutkih. Ljudje se ne zavedajo, da v Narodnem domu Maribor ne delamo samo Festivala Lent, ampak imamo čez leto skupno 1700 prireditev. Redko kdo ve, da smo imeli nekoč toliko sponzorskih sredstev kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj, danes pa je povsem drugače, tudi zaradi propada lokalnih podjetij, ki so bila nekoč hrbtenica vsega, kar se je dogajalo v našem mestu. Danes je denar, potreben za festival, mnogo težje zbrati in to je ena najtežjih in najbolj nehvaležnih stvari, za katere moramo poskrbeti. Druga neprijetna zadeva je nenehno oziranje v nebo, še posebej zdaj, ko ponovno prirejamo opero in balet na prostem.

Po drugi strani pa nas ves čas navdušuje odziv občinstva. To, kako so veseli, ko odkrivamo vedno nove prostore in tako tudi narekujemo razvoj mesta. Mi smo bili tisti, ki smo odkrili Žički dvor, Minoritski samostan in Vetrinjski dvor. Mi smo bili tisti, ki smo sanjali Živa dvorišča in razvili ulično gledališče. Mnogo ljudi je, ki so na Festivalu Lent začeli svojo umetniško pot, načrtno smo razvijali otroški program in po vzoru evropskih mest kljub težavam z naravovarstveniki oživeli mestni park.

Kako je pravzaprav nastala ideja na Festival Lent?

Razvil se je iz folklornega festivala Folkart, ki smo ga v Mariboru prirejali člani KUD Študent, potem ko smo videli, kako odmevno je to drugod po svetu. Postopno smo dodajali nove vsebine in tako je nastal Festival Lent. Takratna želja je bila narediti iz Maribora kozmopolitsko mesto, v katerem bi vladal občutek, da se na vsakem koraku kaj dogaja. Kot je to v zares velikih mestih po svetu. Mislim, da nam to v teh desetih dneh, kolikor ponavadi traja festival, uspeva in takrat je res vredno priti v Maribor.

Čeprav se ves čas držimo trezne cenovne politike, saj v takšnem mestu drugače ne gre, stalno ohranjamo visoko kakovost programa, pri čemer smo pozorni, da ima ta poleg razvedrilne tudi izobraževalno funkcijo. Marsikdo se je tukaj prvič v življenju srečal z opero ali klasično glasbo, pa z etnom ali jazzom. To je nenazadnje poslanstvo javnega zavoda. Lahko bi povabili izvajalce komercialnejših zvrsti, ki bi napolnili naše blagajne, a naš cilj ni profit.

Ena od posebnosti festivala je raznolikost programa, ki pa je morda že tolikšna, da festivalu jemlje neko oprijemljivo identiteto. To zna biti še posebej problematično v časih, ko imate vedno več posnemovalcev, vedno več konkurence in Festival Lent postaja "eden od mnogih". Se ne bojite, da se bo izgubil med njimi?

Ravno to je oprijemljiva identiteta. Festival Lent je družinski dogodek in dokler smo še vedno največji v Sloveniji in dovolj inovativni, ne bomo eden od mnogih. Nikoli ne bomo tekmovali s festivalom Exit v Novem Sadu, INmusic festivalom v Zagrebu ali Lake festivalom v Gradcu, saj je tam poudarek na elektronski glasbi. To zgodbo pri nas pišejo drugi in mi jih pri tem podpiramo. Ne bomo tekmovali s Festivalom Ljubljana, ker niti približno nimamo toliko denarja, da bi sem vodili velike zvezde baleta ali klasične glasbe. To počnemo čez leto v okviru Koncertne poslovalnice, poletni Festival Lent pa je namenjen prijetnosti, druženju na drugačen način, zato je programska pestrost na mestu. A ponudba mora biti kakovostna in če se ozremo nazaj, vidimo, da smo imeli na programu res veliko kakovostnih dogodkov. Če ne bi bilo tako, si ljudje zaradi festivala ne bi prestavljali dopustov.

Vsekakor je Festival Lent osrednji del turistične ponudbe mesta, pa se dovolj dela na tem?

Na žalost ne, saj nikoli ni bilo dovolj denarja za promocijo. Moram pa reči, da se v zadnjem času izboljšuje dialog z mestom. Hvala bogu, saj mi smo mesto, Festival Lent ni moje ali naše zasebno podjetje, ampak je podaljšana roka našega ustanovitelja. Ko bomo našli skupen jezik - in vedno bližje temu smo -, bomo videli, da so nujna vlaganja. Ko gre za postavljanje lakirnic, je vsem jasno, da ta ne bo delala brez nujno potrebnih strojev. Pri kulturi pa ni tega zavedanja. A tudi v kulturi so nujna vlaganja, da bo ta lahko denar začela vračati.

Vsako leto smo spomladi soočeni z vprašanjem, ali festival bo ali ne bo, ker ni dovolj denarja. Kot da je mesto talec festivala...

To niso grožnje, ampak je dejstvo, da toliko kot je denarja, toliko je mogoče narediti. In če denarja ni, določene stvari niso mogoče. Tudi mi se tega zavedamo in delamo znotraj danih možnosti. Edino, kar želimo, je, da se nam pravočasno pove, na koliko sredstev lahko računamo. Če to izvemo tik pred zdajci, je katastrofa, saj je veliko priložnosti že zamujenih. Najbolj pomembno je, da se dogovarjamo. In imeli bomo to, za kar se bomo dogovorili. To pa ne pomeni, da samo čakamo na denar od mesta ali države. Velik delež priskrbimo sami. Lani recimo je proračun festivala znašal 1,1 milijona evrov, od tega sta mesto in država dala okoli 300.000 evrov, ostalo smo morali narediti sami.

Pred tremi leti je politika strnila vrste in vam namenila dodatno državno finančno injekcijo, a je bilo to očitno bolj izjema kot pravilo...

To je problem Maribora in složnosti političnih struktur, ki nastopajo v Ljubljani. Takrat so stopili skupaj naši poslanci in bližale so se volitve, zato se je nekaj dalo narediti. Zdaj več očitno ne, čeprav je iz tega dela Slovenije ogromno poslancev in poslank. Če bi ti znali stopiti skupaj, bi lahko razbili centralizem v naši državi. A tega ne znajo in to je voda na mlin tistih, ki stremijo k centralizmu, saj so ti najsrečnejši takrat, ko so ostali nesložni in se ne morejo zmeniti. Mislim, da je slednje še posebej značilno za ta naš del Slovenije. Nesoglasja nas delajo šibkejše in to je najmanj v prid nam samim. Upam, da nas bo enkrat v prihodnosti vendarle srečala pamet in bomo postali bolj složni, ker le takrat bomo lahko delali velike stvari.

Zakaj tega niste znali izkoristiti v času Evropske prestolnice kulture (EPK)?

Čeprav je Narodni dom odigral pomembno vlogo pri pridobivanju kandidature za EPK, so bili od vsega začetka projekta močni, a neutemeljeni pomisleki, da bo Festival Lent prejel preveč denarja, in zato se nas je ves čas odrivalo. A s svojimi izkušnjami bi lahko pomembno prispevali - ker kaj pa je, če zelo poenostavim in če govorimo predvsem o utripu mesta, EPK drugega kot naš Festival Lent s še nekaterimi dodanimi vsebinami, po katerih stremimo ves čas, raztegnjen na vso leto?

Takrat smo že imeli dogovor z Guggenheimovim muzejem iz New Yorka o razstavi Kandinskega, Pollocka in Picassa v Mariboru, pa je žal padel v vodo, sicer še pred prihodom novega umetniškega vodstva. Pa velik spektakel na Dravi, ki smo ga snovali z režiserjev Bojana Labovičem in ki bi privabljal množice v Maribor čez vse poletje? Škoda je, da smo to priložnost zamudili, še posebej kar zadeva promocijo in trajnostni razvoj. Morda temu takrat še nismo bili dorasli, zato zdaj pozabimo na nekdanje razprtije. Ne pozabimo, da smo bili nekoč evropska prestolnica kulture in da smo to lahko in moramo biti še vedno, vsaj en mesec na leto. Učimo se iz preteklih neumnosti in skupaj stopimo naprej, pa bomo nekega dne imeli tudi novo knjižnico in galerijo.

Župan napoveduje, da bo na Lentu na mestu vašega plavajočega odra zgradil stalno prizorišče. Imamo pa nekaj metrov stran lutkovni avditorij, ki večino leta sameva. Menite, da bo je še en oder potreben?

Za nas bo to velika pridobitev, saj bomo lahko na njem v času Festivala Lent postavili mnogo večji oder in privabili več poslušalcev kot doslej. V ostalem delu leta bo to manjše prizorišče, opremljeno z vso potrebno infrastrukturo za različne dogodke. Kdor koli bo želel, ga bo lahko uporabljal, če ne, pa bo novo zgrajena struktura popestrila veduto nabrežja Drave. Znajdemo se tudi brez plavajočega odra, a je neprimerno težje. Trg Leona Štuklja je na primer za opero mnogo premajhen in preozek. Tudi simbolni pomen je velik - ni nas dosti v Evropi in na svetu, ki imamo plavajoči oder. Spremljati koncert na takšnem odru je posebno doživetje, zaradi katerega ga boš prišel poslušat v Maribor in ne kakšno drugo mesto.