misliNa ljubljanskem gradu razstava o življenju v prestolnici med veliko vojno
Ljubljana, 15. marca - V Galeriji S na Ljubljanskem gradu bodo drevi odprli gostujočo razstavo Muzeja novejše zgodovine z naslovom Ljubljana pred 100 leti. Po besedah kustosa razstave Marka Štepca bo na ogled 43 relativno redkih fotografij, ki bodo obiskovalca popeljale po družbeno-političnem in kulturnem življenju v Ljubljani med prvo svetovno vojno.
Ljubljana.
Glavno mesto Ljubljana z ljubljanskim gradom.
Foto: Anže Malovrh/STA
Razstava je zastavljena kronološko, vse od avgusta 1914 do velike manifestacije oktobra 1918 na Kongresnem trgu ob razglasitvi ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V ospredju so znamenite ljubljanske lokacije ter tematski sklopi, ki so zaznamovali življenje v mestu v času vojne. To so bili ujetniki, begunci, odhodi na fronto, bombardiranje, pomanjkanje hrane, razpad monarhije, je navedel Štepec.
Nekaj fotografij je iz muzejske fototeke, precej pa so si jih sposodili iz zasebnih zbirk. Tako so na ogled redke fotografije nadporočnika 17. pehotnega polka Henrika Obereignerja z odhodi vojakov avgusta 1914 na vojna bojišča. Kot je pojasnil Štepec, so bili vojaki iz Ljubljane del tretjega korpusa, zato jih je več kot 90 odstotkov odšlo v Galicijo, ki je veljala za eno najbolj krvavih bojišč. Leta 1915, ko se je odprla Soška fronta, so vojake selili še tja.
Fotografije prikazujejo tudi stanje v Ljubljani po odhodu vojakov, ko so ostali le še ženske, otroci in starejši, ki so se morali soočati s prehransko krizo, z militarizacijo vsakdana, z ukinjanjem socialnih pravic, s spremembami delavnikov. Kot je pojasnil Štepec, je bil to tudi čas prisilnega dela ujetnikov, prvega bombnega napada s prvo žrtvijo in razglasov, kako ravnati ob letalskih napadih.
Ljubljana je bila po besedah Štepca del neposrednega zaledja z bojno črto, zato se je večina javnih ustanov militarizirala, šole so se spreminjale v bolnišnice, prihajalo je vse več beguncev iz vzhodnega bojišča, ki so se jim pozneje pridružili še primorski.
Vse to se na fotografijah odraža v drobnih utrinkih, ki združeni s podatki iz arhivskega gradiva tvorijo pripoved o tem, kako so živeli pred 100 leti.
Na razstavi je omenjenih tudi nekaj znanih imen, denimo Ivan Cankar, ki je bil poleg slikarja Ferda Vesela eden najbolj znanih političnih zapornikov na ljubljanskem Gradu, je še povedal Štepec, ki je razstavo pripravil s kolegico iz Muzeja novejše zgodovine Matejo Tominšek Perovšek.