misliVita Mavrič in Jani Kovačič z Zupanovimi šansoni v Parizu
Pariz, 15. marca - Šansonjerka Vita Mavrič in kantavtor Jani Kovačič bosta v četrtek nastopila v Parizu. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom bosta v kulturnem centru Patronage Laique Jules Vales, ki sprejme kakšnih 120 ljudi, gostovala s pesmimi in šlagerji Vitomila Zupana. Sodeloval bo tudi igralec Jean-Philippe Raymond.
Ljubljana.
Slovenska šansonjerka Vita Mavrič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Slovenski koncert so v kulturnem centru, ki je v lasti Mestne občine Pariz, konceptualno pa se posveča medkulturnemu dialogu, promociji državljanskih vrednot, enakopravnosti in univerzalizma, uvrstili v program Svoboda izražanja, je za STA sporočila Vita Mavrič.
S Kovačičem po njenih besedah pričakujeta lep in prijeten večer, na katerem bosta predstavila del slovenske literarne in socialne zgodovine z Zupanovimi pesmimi in šlagerji.
"Zupan je popotoval, plul, boksal, ljubil, se vojskoval, popival... in pred 2. svetovno vojno je vedel, kaj se dogaja v Parizu. To jim greva povedat. Da pa bi bil večer polnejši, bo poskrbel francoski kolega, igralec Jean-Philippe Raymond, ki bo k nastopu pripravil uvod z interpretacijo odlomkov iz Zupanovega romana Levitan in k vsaki pesmi dodal nekaj biserov s svojimi komentarji," je povedala pred gostovanjem.
"Pariz je velemesto in vsak z veseljem nastopa v teh megalopolisih, saj se preveriš kot umetnik in sporočevalec. Želela bi, da naju Pariz sprejme v svoji šansonjerski intimi in da bi Zupanova grenkoba in vitalizem odmevala med obiskovalci," je še dodala.
Glasbeno predstavo Šlagerji in pesmi iz zapora sta Vita Mavrič in Kovačič premierno izvedla aprila 2015 v Cankarjevem domu ter pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala istoimenski album. Zatem sta gostovala po vsej Sloveniji, nastopila pa sta tudi v Pragi, Budimpešti in na Dunaju. Aprila sta vabljena v Kijev.
Z gledališkim koncertom sta, kot sta pojasnila tedaj, želela ujeti duha dobe, ki ji je Zupan pripadal, in njegova občutja. Izbrala sta 13 pesmi: šest je Kovačičevih uglasbitev, sedem pa variacij na šlagerje, na katere se je skliceval literat.