Fejstbukerji - skupina dobrih mladih bralcev in premišljevalcev izbrane literature

Na ponedeljkovem srečanju so v precep vzeli obsežno knjigo Borisa A. Novaka Oblike duha, v kateri so opisane pesniške oblike, in lahkotnejše čtivo - pesmi Andreja Rozmana Roze Izbrane Rozine v akciji. Pogovor je tokrat vodil dijak 3. letnika Gašper Stražišar, ki je s članicami kluba debatiral in jim zastavljal vprašanja o poeziji in knjigi. Med drugim ga je zanimalo, če menijo, da knjiga pomaga pri razumevanju poezije.

Dekleta, ki so izrazila nekaj manj navdušenja nad poezijo kot voditelj, so se strinjala, da je knjiga prava zakladnica pesniških oblik, vendar pa ne pomaga razumeti pomena kakšne zahtevnejše pesmi.

Vsak izmed fejstbukerjev je predstavil tudi po eno izmed pesniško obliko, tako so se lahko obiskovalci seznanili z manj znanimi oblikami oz. postopki, kot so S + 7, palindromne pesmi in črkovnica. Stražišar pa je poudaril, da Boris A. Novak med pesniške oblike uvršča tudi sms sporočila, ki so, kot zapiše, najbolj množična pesniška oblika našega časa. Za sms-e je po avtorjevem mnenju značilna skrajna jedrnatost izraza, ki odlikuje tudi pesniški jezik.

Krajši predstavitvi Andreja Rozmana Roze, ki se je končala z "je zelo dejaven, pa smešen", je sledila debata o njegovih Rozinah. Stražišar je menil, da so "Rozine fine, ker jih lahko bereš za sprostitev, imajo pa tudi globlje sporočilo".

Večina je bila navdušena nad kratkimi in duhovitimi pesmimi, nekatere pa so zmotile celostranske ilustracije, ki po njihovem mnenju odvračajo pozornost od poezije. Stražišar je menil, da je ravno v tem čar - da lahko analiziraš ilustracije.

Pomudili so se tudi ob knjigi izbranih pesmi Drugi komadi, ki ponuja nekaj čez 100 pesmi različnih domačih in tujih avtorjev, ki so namenjene mladim. Takih pesniških zbirk je, kot so se vsi strinjali, v slovenskem prostoru premalo. Dijakinja 4. letnika Zala Zgaga je povedala, da je zabavnih pesmi za otroke na pretek, medtem ko se moraš kot mladostnik zelo potrudit, da najdeš primerno pesniško zbirko zase, saj so tiste za odrasle večkrat prezahtevne.

Poleg omenjenega fejstbukerji krivdo za nenaklonjen odnos do poezije pripisujejo tudi šoli, ki jo zna po njihovem mnenju celo povsem priskutiti. Po besedah dijakinje Dore Adamič zna poezijo zagreniti že profesorjeva razlaga, ko pove, kakšni pomeni se za določenimi verzi skrivajo. Marsikdo si po njenih besedah misli: "Jaz tega ne vidim, torej to ni zame, meni to ne gre." Stražišar pa meni, da je težava tudi v obveznem branju do določenega datuma pod prisilo, kar se marsikateremu šolarju zameri.

Kljub omenjenem kritikam pa nekateri mladi v poeziji vseeno najdejo globlji smisel in pomen. Stražišar je denimo povedal, da poezijo bere, kadar se znajde v težavah in nemalokrat mu prav pesmi ponudijo rešitev. Ena od mlajših obiskovalk pa je povedala, da v pesmih išče resnico. Zanimivo je bilo tudi slišati, da mladi berejo Shakespearove sonete, in da tudi sicer najraje berejo poezijo v izvirnem jeziku, če ga le poznajo.

Če se vrnemo nazaj k bralnemu klubu Fejstbukerji. Skupina, v kateri sta poleg omenjenih še najmlajša članica - devetošolka Brina Vukovič in dijakinja prvega letnika Živa Jamnik, ki je tokrat ni bilo, se vsakič pred tovrstnim srečanjem sestane še na enem druženju. Tam se člani dogovorijo za knjigo, ki jo bodo predstavili v Konzorciju ter si razdelijo naloge, kdo bo vodil pogovoril, kdo bo kaj predstavil itd.

Na vprašanje, zakaj skupina, Dora Adamič odgovarja, da zato, ker tako bereš knjige, ki jih sicer, vsaj med šolskim letom, ne bi. Člani niso sošolci niti sovrstniki, a te razlike niso pomembne, pravi najmlajša Brina Vukovič, ki se je, kot je poudarila, z vsemi člani takoj ujela.

Bralni klub Fejstbukerji deluje pod okriljem založbe Mladinska knjiga in pod mentorstvom urednice mladinskega leposlovja Alenke Veler. Radovedneži si lahko kaj več preberejo tudi na njihovi Facebook strani.