Paviljon države NSK ob beneškem bienalu za ponovni premislek o državi kot taki

Njihova predstavitev bo kot umetniška intervencija v bienale predstavljena v palači Ca'Tron ob kanalu Grande, na eni od lokacij beneške Univerze za arhitekturo (IUAV). Implementacija in izvedba celotnega projekta NSK država v času bo potekala pod vodstvom direktorice Mare Ambrožič, mednarodno delujoče producentke, raziskovalke in specialistke za kulturne politike ter strategije povezovanja. Za kustosa paviljona države NSK v času so izbrali direktorico Moderne galerije v Ljubljani Zdenko Badovinac ter direktorja muzeja Van Abbemuseum v Eindhovnu Charlesa Escheja. Kot so povedali za STA, so jima dali popolnoma proste roke glede izbire teme in načina predstavitve, odločila pa sta se za temo migrantov.

Kot piše v konceptu predstavitve države NSK v Benetkah, lahko NSK kot država v času ponudi nov pogled na sodobno državo. Njena prisotnost ob bienalu je edinstvena priložnost za ponovni premislek o državi kot taki. V središče bo paviljon NSK postavil problematike, ki so danes v ospredju: migracija, zgodovina in identiteta. Umeščenost paviljona v Benetke pa bo že sama po sebi izzvala tudi vprašanja o evropski dediščini in njeni povezanosti z ljudmi, ki živijo v evropskih državah.

Paviljon NSK države v času si bo prek vrste posameznikov prizadeval proizvesti ideje, kako zgraditi novo skupnost in zgodovino med narodi. Čeprav se zdita za bližnjo prihodnost edini možnosti drobitev in sovraštvo, bo poskušal pogledati onstran tega in si zamisliti novo skupnost.

Kot še piše v gradivu, NSK država v času kot država neizogibno temelji na evropskih tradicijah vladanja in suverenosti. Je, četudi oddaljena, naslednica držav, ki so se oblikovale z osvajanjem ozemelj in prvo kolonizacijo, ter dedič nacionalnih sil, ki so v 19. in 20. stoletju pripeljala do padca večine evropskih imperijev.

Da bi območje v času odprli onstran te zgodovine, je potrebno sprejeti celotno breme te preteklosti. Zato bo paviljon države NSK v Benetkah namenjen opravičilu, gesti, ki so jo v nedavni preteklosti že storile nekatere evropske in postkolonialne države. Natančneje, prvi prostor v paviljonu države NSK v času bo namenjen opravičilu za modernost kot tistemu prvemu koraku k oblikovanju nove prihodnosti.

V drugem prostoru, ki so ga naslovili Room of Global Disorder, pa bodo predstavljeni odgovori migrantov na štiri vprašanja kustosov, ki se navezujejo na to, kako na ruševinah starega zgraditi novo materialno in nematerialno dediščino. Deset zunanjih veleposlanikov svetovalcev, ki sodelujejo z migranti, je namreč povabilo vsak po devet posameznikov, med njimi so tudi umetniki, da odgovorijo nanje.

Med drugim so jim zastavili vprašanji, kateri del evropske dediščine bi želeli ohraniti in kaj pozabiti ali izbrisati ob gradnji novega in boljšega sveta. Na vprašanja so lahko odgovorili vsak na svoj način - lahko z besedo, risbo, ali pa v kateremkoli drugem mediju, njihove odgovore pa v umetniško instalacijo oblikuje umetnik in državljan NSK države v času Ahmet Ogut.

V paviljonu NSK bo deloval tudi začasni urad, kjer bo v času bienala mogoče pridobiti potni list NSK države v času. Za izdajo potnih listov bodo v njem zaposlili prosilce za azil, ki so trenutno nastanjeni v Benetkah. Cena potnega lista bo 24 evrov.

Paviljon NSK države v času v Benetkah bo odprt od 11. maja do 15. julija. Pred otvoritvenim dogodkom paviljona NSK države bo 11. maja v prostoru Aula Magna Tolentini imel predavanje filozof Slavoj Žižek na temo migracij. Glavna konferenčna beneška dvorana Aula Magna se nahaja na sedežu Univerze IUAV pri Piazzale Roma.

Vsi obiskovalci paviljona bodo dobili časopis, ki bo obenem razstavni katalog, predstavitev NSK države v času v Benetkah pa bo pospremil tudi izid knjige z naslovom Europe: The Final Countdown, ki jo ureja novinarka in publicistka Jela Krečič. V njej bodo zbrani prispevki različnih avtorjev na temo dediščine, države in evropske prihodnosti.

Teden dni po odprtju paviljona v Benetkah pa bo v sklopu festivala Wiener Festwochen, ki je partner projekta, le ta podvojen in predstavljen dunajskemu občinstvu v bližini Museumsqartierja. V njem bodo deloma predstavljeni odgovori iz beneškega paviljona in deloma odgovori na vprašanje, ki ga bodo migrantom zastavili na Dunaju: Katera je njihova najljubša umetnina? Poleg tega bo v njem mogoče pridobiti potni list NSK države v času.

Kot je za STA povedal Blaž Peršin, direktor Muzejev in galerij mesta Ljubljane, ki so koproducent projekta, bo NSK država v času s svojo predstavitvijo v Benetkah opolnomočila dejanje oziroma pogled, ki bi ga morale zasledovati države, če bi hotele kaj narediti za nek prostor. Na ta način bo podala koncept razmisleka o tem, kje smo bili in kje smo danes. Vendar pa ta koncept ni zožen le na obravnavo problematike migrantov, ampak podaje širši vpogled v funkcijo in vlogo države danes.