V Barceloni razstava portretov Pabla Picassa
Barcelona, 18. marca - V Picassovem muzeju v Barceloni je na ogled razstava portretov španskega umetnika Pabla Picassa. Postavitev združuje 80 umetnikovih del iz številnih javnih in zasebnih zbirk. Kot so zapisali v muzeju, je Picasso večinoma portretiral sorodnike, prijatelje in svoje ljubice, med njimi svojo muzo Doro Maar. Razstava bo odprta do 25. junija.
Med drugim je umetnik po pisanju nemške tiskovne agencije dpa portretiral tudi skladatelja Igorja Stravinskega in pisatelja Jeana Cocteauja. Pri portretih pa Picasso ni eksperimentiral le s kubizmom, po čemer je sicer danes najbolj poznan, ampak tudi z drugimi stili in različnimi tehnikami.
Picasso je že kot najstnik ustvaril vrsto portretov članov svoje družine. Do poznih 90. let 19. stoletja je bil že zelo vešč v tem, kako ujeti upodobljence. Leta 1900 je pripravil izjemno razstavo portretnih risb avantgardnih umetnikov in pisateljev iz svojega kroga v Barceloni, mnogi izmed njih pa so postali tudi predmet njegovih pronicljivih in zabavnih karikatur. Občasno se je umetnik v karikaturi loteval tudi samega sebe.
Ker je le redko slikal po naročilu in ker je večinoma upodabljal ljudi iz svoje okolice, je lahko k portretu pristopal bolj svobodno kot profesionalni portretisti. V želji, da bi kar se da natančno ujel svoje upodobljence, se je posluževal izkrivljanja oblik in zelo ekspresivnega stila. Zato je pogosto težko opredeliti, do katere stopnje na umetnikovih delih sežejo satira, ironija in humor. Še posebej to velja za številne portrete žensk, s katerimi je imel umetnik tudi intimno razmerje.
Razstava je nastala v sodelovanju z Nacionalno portretno galerijo v Londonu, kjer je bila na ogled od lanskega oktobra do letošnjega februarja.
Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso (1881-1973) velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju priredil dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu.