misliV Ljubljani konferenca o upravljanju stavb kulturne dediščine
Ljubljana, 21. marca - V Mestnem muzeju bo danes potekala mednarodna konferenca z naslovom Nove zgodbe starih hiš - kako uspešno upravljati stavbe kulturne dediščine? Namen konference je predstaviti dobre prakse ponovne uporabe stavb kulturne dediščine za nove skupnostne vsebine ter sodobne primere uspešnega upravljanja zgradb in prostorov kulturne dediščine.
Ljubljana.
Mestni muzej Ljubljana.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA
Cilj konference, ki bo potekala v okviru projekta Forget Heritage, je tudi spodbujanje povezovanja različnih skupnosti - od lokalnih prebivalcev do različnih ustvarjalnih in življenjsko stilskih skupnosti - za oblikovanje novih ekonomskih praks s poudarkom na vsebinah s področij kulturnih in kreativnih industrij.
Kot sta sporočila organizatorja, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), ki sta slovenska partnerja v projektu, je konferenca namenjena predvsem lastnikom in upravljavcem stavb kulturne dediščine ter odločevalcem in oblikovalcem politik na tem področju.
Uvodoma naj bi zbrane nagovoril tudi minister za kulturo Tone Peršak, nato pa bo gostja konference, predavateljica Tiva Montalbano iz The Prince's Regeneration Trust iz Velike Britanije, v uvodnem predavanju z naslovom Kako izkoristiti preteklost v prihodnosti - uspešni in neuspešni primeri regeneracije kulturne dediščine v Veliki Britaniji predstavila praktične izkušnje s politikami upravljanja stavbne dediščine. Spregovorila bo tudi o pridobivanju sredstev ter vključevanju skupnosti.
Sledile bodo predstavitve devetih primerov dobrih praks iz sedmih držav. Primeri iz različnih evropskih mest bodo osvetlili mednarodni pogled na uporabo oziroma oživljanje stavbne dediščine. Konferenca se bo zaključila z okroglo mizo, ki bo namenjena razpravi o ustvarjalno zasnovanih prenovah in/ali ponovnih uporabah stavb kulturne dediščine - tako na področju infrastrukture kot tudi na področju vsebine.
Na okrogli mizi bo beseda tekla tudi o vlogi in vpetosti prostorov kulturne dediščine v lokalno okolje in skupnost, privabljanju nove publike v prostore kulturne dediščine ter o različnih modelih upravljanja stavb kulturne dediščine na način, ki omogoča razvoj stalnih vsebin v dolgoročnem in finančno vzdržnem smislu.
V projektu Forget Heritage sodeluje devet srednjeevropskih mest, poleg Ljubljane še Genova, Milano, Nürnberg, Varšava, Bydgoszcz, Reka, Pecs in Usti nad Labem.