Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BREZVEZNE RIME - NONSENS PESMI BENGALSKEGA PESNIKA V PREVODU DEKLEVE

Brezvezne rime so prvi prevod katerega izmed del Sukumarja Raya v slovenščino. Prek angleščine jih je z izjemnim občutkom za ritem, rimo in nonsens prepesnil Milan Dekleva. Tako se slovenski bralci po skoraj 100 letih, ki so minila od avtorjevega ustvarjanja, lahko srečajo z indijskim literarnim genijem, je v spremni besedi zapisala Jana Bauer. Dekleva pa je v spremnem zapisu poudaril, da je treba pri prevajanju poezije nesmisla opraviti natančno glasbeno transkripcijo. "Tu ne štejejo le vsaka kitica, rima in verz, ampak vsak zlog. Na začetku pomena zveni morfem in se igra s koncem smisla," je zapisal.

Bengalski pesnik, pisatelj in dramatik Sukumar Ray (1887-1923) je eden najvznemirljivejših indijskih ustvarjalcev za otroke in mladino, ki v Zahodni Bengaliji in Bangladešu slovi kot nacionalni pesnik in se s svojo literaturo nonsensa uvršča med svetovne klasike. Brezvezne rime krasijo ilustracije, ki jih je ustvaril avtor sam.

SLEPOMIŠNICE - IZBOR PESMI NA TEMO OTROKOVIH PRAVIC

V knjigi so zbrane pesmi 22 slovenskih pesnic in pesnikov, od Josipa Stritarja do sodobne pesnice Simone Kopinšek, ki posredno ali neposredno govorijo o otrokovih pravicah. Včasih spregovorijo "duhovito, drugič zastrto, tretjič obarvano s pristno otroško trmo in jezo, četrtič veselo, nagajivo in razposajeno", so zapisali pri založbi. Pesmi sta izbrali in delo uredili Jana Bauer in Katja Klopčič Lavrenčič, za celostranske ilustracije pa sta poskrbela Polona Kunaver Ličen in David Ličen. Spremni zapis je prispevala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

DREVO MOŽNOSTI - KRATKE ZGODBE IZPOD PERESA ZELO BRANEGA FRANCOSKEGA AVTORJA

Zbirko Drevo možnosti je francoski pisatelj Bernard Werber (1961) opisal kot izbor osnutkov, beležk, znanstvenofantastičnih domislic in idej za kakšno daljše delo. To, kot je zapisala Ana Geršak v spremni besedi, sodi k njegovemu sistemu pisanja: najprej zasnova v obliki kratke zgodbe, ki ima potencial, da se razvije v kaj daljšega. Glede na raznolik nabor prepoznavnih avtorskih tem je zbirka izčrpna in kratkočasna popotnica v werberjanski univerzum. Izstopajo na primer ideja solidarnosti in nezaupanje v obstoječi sistem.

Werber se ima za človeka, ki literaturo uporablja kot laboratorij za testiranje novih idej. Piše izrazito z mislijo na bralca, z željo, da bi ga "presenetil in nekaj novega naučil". Ker živi samo od svojega dela, je v celoti odvisen od števila prodanih izvodov - in v Franciji velja za enega redkih avtorjev, ki zelo dobro živijo. Francoska literarna kritika ga kljub dolgoletni karieri še vedno obravnava kot "prodajni fenomen", v šolah pa ga vedno pogosteje uvrščajo na sezname obveznega čtiva, med drugim piše v spremni besedi. Drevo možnosti in druge zgodbe so prvo avtorjevo poslovenjeno delo. Za prevod je poskrbela Tanja Ahlin.

BELI MUC - SLIKANICA, NASTALA PO STARODAVNI IRSKI PESMI

Zgodba, ki jo je spisala kanadska pisateljica Jo Ellen Bogart, je nastala po starodavni irski pesmi Pangur Ban iz začetka 9. stoletja. Na rob nekega rokopisa jo je zapisal neznani irski menih. Pripoveduje o učenem menihu, ki je v svoje preprosto življenje sprejel belega muca Pangurja. Z njim si je delil samostansko celico, igrivega, nemirnega duha in veselje do dela. Ban je irska beseda, ki pomeni bel, Pangur pa naj bi bila beseda za kosmatinčka oziroma nekoga, zavitega v puhasto, belo oblačilo, piše v spremnem zapisu slikanice, ki jo je z ilustracijami opremil Sydney Smith. Besedilo slikanice je iz angleščine prevedla Mateja Sužnik.