Svet 25.3.2017 6:00

Pred 150 leti se je rodil glasbeni perfekcionist Arturo Toscanini

Parma, 25. marca - Danes mineva 150 let od rojstva enega največjih glasbenikov poznega 19. in prve polovice 20. stoletja, italijanskega dirigenta Artura Toscaninija. Znan je bil po perfekcionizmu, izrednem posluhu za zvočne detajle in fotografskem spominu. Na njegovem repertoarju, ki ga je vadil in izvajal na pamet, je bilo okrog 600 del skoraj 200 skladateljev.

Rodil se je 25. marca 1867 v Parmi kot sin krojača. Njegov izjemen talent je najprej opazil učitelj. Po enem branju je znal povedati celotno pesem na pamet, na klavirju je zadel vsak ton, ki je bil pred tem zaigran. Pri devetih letih je bil kot nadarjen učenec sprejet na lokalni glasbeni konservatorij, kjer je študiral čelo; razmere na konservatoriju je kasneje primerjal z "atmosfero zapora".

Kot dirigent je debutiral nepričakovano pri 19 letih: kot čelist orkestra potujoče operne družbe, ki jo je vodil impresarij Claudio Rossi, je na južnoameriški turneji le nekaj minut pred izvedbo Verdijeve Aide dobil nalogo, da prevzame taktirko. Po vrnitvi v Italiji je dirigiral v različnih opernih hišah, leta 1896 prvič v milanski Scali, kjer so ga dve leti zatem izbrali za glavnega dirigenta. Sledila so umetniška vodenja Metropolitanske opere v New Yorku, Newyorških filharmonikov in Simfoničnega orkestra NBC, gostovanja na festivalih v Salzburgu in Bayreuthu ter številni nastopi po Evropi, obeh Amerikah in Bližnjem vzhodu.

Svetu je krstno predstavil več oper, štiri od njih - Leoncavallovi Glumači, Puccinijevi La boheme in Deklica z zahoda ter Verdijeva Turandot - so danes del železnega repertoarja. Italijanskemu občinstvu pa je kot prvi predstavil Wagnerjevega Siegfrieda in Somrak bogov ter Straussovo Salomo. Umrl je 16. januarja 1957 v New Yorku, star 89 let.

V času, ko so se mnogi dirigenti povečali repertoarju svojega naroda, je Toscanini izvajal obsežen svetovni repertoar. Dvignil je raven opernih produkcij in orkestralnega poustvarjanja, tehnično pripravljenost pa je kombiniral z izrazito čustveno intenziteto, je v dokumentarnem portretu leta 2006 ocenil njegov stanovski kolega, dolgoletni glasbeni direktor Metropolitanske opere v New Yorku James Levine. Po njegovem mnenju je bila Toscaninijeva želja, da bi ostal zvest skladateljevi viziji in da bi občinstvu posredoval resnico vsakega dela, ki ga je izvajal.

"Igraj s srcem, ne z instrumentom. Daj malo krvi v vsako noto. Občuti nekaj. To je glasba, ne note. To še vedno ni dobro," so le nekatere besede, s katerimi je usmerjal orkestraše. Bil je izredno natančen in zahteven do glasbenikov, v zgodovino pa se je, kot piše nemška tiskovna agencija dpa, zapisal kot "maestro assoluto" (popolni dirigent).

V Italiji se ga po poročanju dpa spominjajo s številnimi koncerti, razstavami, knjigami in drugimi dogodki. Praznovanje obletnice v rojstni Parmi je 4. februarja odprl dirigent Riccardo Muti.