misliV Firencah razstava avstrijske slikarke Marie Lassnig
Firence, 27. marca - V Palači Pitti v Firencah, ki od nedavne muzejske reforme v Italiji deluje pod okriljem muzeja Uffizi, so na ogled postavili retrospektivno razstavo leta 2014 preminule avstrijske slikarke Marie Lassnig. Zgoščena in očarljiva postavitev po pisanju avstrijske tiskovne agencija APA združuje nekaj manj kot 30 umetničinih del.
V Moderni galeriji palače Pitti so sicer po pisanju agencije APA doslej razstavljali predvsem umetnost 19. stoletja, nova direktorice galerije Uffizi Eike Schmidt pa se je odločila, da jo nameni predstavitvi sodobne ženske ustvarjalnosti. Zahvala za aktualno razstavo pa gre tudi direktorju dunajskega muzeja Albertina Albrechtu Schröderju, ki je kot prvo v tem razstavnem nizu predlagal slikarko Mario Lassnig.
Kot je povedal za agencijo APA, je umetnica sicer leta 2013 na beneškem umetnostnem bienalu prejela zlatega leva za življenjsko delo, vendar v Italiji ni bila nikoli dobro predstavljena. "Zato je pomembno, da je predstavljena na tako pomembni lokaciji in to z retrospektivo, ki vsa obdobja njenega ustvarjanja predstavi z najpomembnejšimi deli," je dodal.
Vsaki sliki je namenjena svoja stena, manjše sobe v palači pa ustvarjajo posebno intimno vzdušje, piše APA. Muzej Albertina je za razstavo poleg del iz zbirke Essel posodil še nekaj drugih slik, dve sliki pa je za razstavo posodila Fundacija Lassnig.
Maria Lassnig se je rodila leta 1919 v kraju Kappel am Krappfeld na avstrijskem Koroškem. Leta 1941 je začela na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti študirati v razredu Wilhelma Dachauerja, vendar je morala študij leta 1943 prekiniti, saj so bile njene slike označene kot izrojene. Študij je zato končala pri Ferdinandu Andriju in Herbertu Boecklu. Prvo samostojno razstavo je leta 1948 pripravila v Celovcu.
Leta 1951 se je preselila na Dunaj. Tu se je vključila v krog Otta Mauerja, duhovnika, ki se je zanimal za umetnost in ki je ob katedrali sv. Štefana ustanovil umetniško galerijo. Leta 1968 se je preselila v New York, kjer se je poleg slikarstva začela posvečati animiranemu filmu. Leta 1980 se je vrnila na Dunaj in kot prva slikarka na nemškem govornem področju začela poučevati na Visoki šoli za uporabno umetnost.
Istega leta je s svojim delom sodelovala na bienalu v Benetkah, v letih 1982 in 1997 pa sta sledili povabili na documento v Kasslu. S svojim avtobiografskim animiranim filmom Kantate je leta 1993 na Berlinalu zastopala Avstrijo. Kot prva slikarka je leta 1988 prejela veliko avstrijsko državno nagrado.