Izbrani štirje nominiranci za nagrado kritiško sito

Gonilna sila zbirke V suhem doku (LUD Literatura) je gostobesednost v najboljšem pomenu besede, saj ni baročna ali zadušljiva. Besede in njihovi nešteti pomeni se nalagajo drug na drugega, se prelivajo, med seboj plemenitijo, žlahtnijo v medsebojni družbi, razgaljajo vedno nova in nova obzorja, ustvarjajo vrtince in viharje, ki pogoltnejo celo ladjo, razbijajo čeri in poskrbijo, da bo tudi danes sonce obarvalo gladino. Pesmi se ne bojijo vprašati, kaj pomeni biti človek, kaj je treba žrtvovati in za kaj, kako smo drugačni od kipov in kako od bogov, je med drugim zapisala literarna kritičarka Veronika Šoster.

O zbirki Didaskalije k dihanju (samozaložba) je kritičarka Diana Pungeršič zapisala, da se pesmi s praviloma mojstrsko arhitekturo razpenjajo med popolno bivanjsko in spoznavno krhkostjo in trdnim prepričanjem, da so spoznanje, pristnost in konec koncev bivanjska izpolnitev vendarle mogoči, četudi za hip, skozi zev. Vsakič znova utirjajo pot okrog te neupovedljivosti, ki jo sicer zasilno zajemajo izrazi sreča, ljubezen, izpolnjenost, smisel. Verzi se okrog zarisane razpoke kopičijo, plastijo, ritmično valujejo in se včasih kar zaletavajo v tisto nekaj, kar pa mora bralec, sleherni posameznik zapolniti, poiskati, zavzeti, obarvati sam.

V obsežnem roman Kronosova žetev (Beletrina) avtorica animira in nadzira širok zbor likov, ki sežejo v vse družbene sloje tistega časa: knezoškofi, kler, plemstvo, trgovci, meščanstvo, izobraženstvo, podeželska kmečka večina. Roman po besedah Mojce Pišek oriše mentaliteto posameznega sloja, pri čemer so le posamezni liki izrisani do potankosti, medtem ko mnogi drugi ostanejo nekoliko bolj tipski, za svojo "vrsto" značilni. Vendarle avtorica snov obvladuje s svojim nadvse živim, sočnim, metafor polnim jezikom, ki življenje vdahne tako krvi lačni kmečki množici kot mestnemu pisarju med filozofskim uvidom v praznino neba in absolutnost "niča".

V nasprotju z avtoričinimi prejšnjimi deli se v delu Noben glas (Beletrina) realistični slog pisanja nagiblje v fantastiko, ki tu in tam vzbuja grozo. Te primesi se berejo kot plod dekličinega domišljijskega sveta, ki ga v svoji pragmatični ozkogledosti in neprepričljivi zglednosti grobo prekinja svet odraslih, svet avtoritet, katerih domnevno pokončna, "prava" drža se pogosto maje in katerih glas naj bi bil glasen, pa ni. Tudi zato zgodbe postavljajo vprašanje, čigav glas je pristnejši - in zato glasnejši: dekličin, ki morda ne zadene vseh tonov, tistih tonov, ki so si jih izmislili odrasli, ali glas odraslih, ki dekličinega glasu niso ne pripravljeni ne sposobni slišati, je zapisala Jasna Lasja.

Pri izbiri dobitnika sodeluje kar najširši kritiški forum, saj imajo možnost pretresanja sita prav vsi člani društva, na mrežici pa lahko ostanejo vse knjige ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo največ glasov kritiške žirije.

Nagrajenca bodo razglasili 20. aprila v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Lani je kritiško sito dobil Jure Jakob za zbirko kratke proze Hiše in drugi prosti spisi.