misliLegendarna produkcija Wagnerjevega Prstana zadnjič v Berlinu
Berlin, 3. aprila - Ena najbolj priznanih produkcij Wagnerjeve operne tetralogije Nibelunški prstan, ki jo je pripravil priznani nemški gledališki režiser Götz Friedrich, se bo ta mesec v Nemški operi v Berlinu po 33 letih poslovila z odra. Njegovo uprizoritev bo predvidoma leta 2020 zamenjala nova produkcija, ki jo bo režiral norveški operni režiser Stefan Herheim.
V Friedrichovi režiji je bil Wagnerjev Prstan v Nemški operi v Berlinu premierno predstavljen leta 1984. Njegova modernistična različica je bila od takrat uprizorjena 45-krat in je vsakokrat, ko je bila uvrščena na spored, naletela na uspešen odziv pri občinstvu. Izvedli so jo med drugim tudi v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem.
Ideje, ki se skrivajo za Friedrichovo uprizoritvijo štirih Wagnerjevih oper, ki sestavljajo monumentalen, 16 ur trajajoči cikel, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes aktualne ravno toliko, kot so bile ob premieri. Režiser je Prstan, v katerem je Wagner prepletel realnost z mitološkim svetom, postavil v čas, ko je bila Nemčija v hladni vojni, sredi zaskrbljenosti glede stanja v svetu in strahov pred jedrsko vojno.
Kritiki so ogromen tunel, ki ga je Friedrich uporabil v uprizoritvi, dojeli kot atomsko zatočišče z izvajalci, ki se pripravljajo na somrak bogov in ognjeviti konec opere.
Zadnjo izvedbo tetralogije v Friedrichovi postavitvi bo vodil glasbeni direktor Nemške opere, na Škotskem rojeni Donald Runnicles. Prstan bodo tako po poročanju dpa uprizorili sredi turbulentnih časov, ki jih zaznamujejo jedrske ambicije Severne Koreje, zaskrbljenost nad novo hladno vojno med Zahodom in Moskvo ter nepredvidljiva ameriška administracija.
"Nočemo koncepta 19. stoletja, nočemo znanstvene fantastike in nočemo nacistične zgodbe," je Friedrich o Prstanu povedal leta 1989 v Washingtonu. "Začetek je konec in konec je nov začetek. Čas Prstana je zdaj," je še dodal.
Friedrich je v zgodnjih 70. letih zapustil takratno komunistično Vzhodno Nemčijo in se preselil na Zahod, ki ga je videl kot ustvarjalno svobodnega. Do takrat si je sicer že ustvaril sloves enega najbolj vplivnih osebnosti v evropski operi. Tega si je prislužil zlasti s kontroverzno postavitvijo Wagnerjevega Tannhäuserja leta 1972 na festivalu skladateljeve glasbe v bavarskem Bayreuthu. V njem je zbor predstavil kot jezne delavce, ki so uperjali pesti v občinstvo s kravatami.
V zadnjih letih je Wagner postal pravi posel, saj njegov Prstan uprizarjajo operne hiše po vsem svetu; samo od junija lani so po Evropi, ZDA, Kanadi in Avstraliji postavili kakšnih 15 različnih uprizoritev njegove tetralogije. Ljubitelji njegove glasbe pa vidno prispevajo v proračune mest. Na dvomesečnem festivalu v Bayreuthu po uradnih podatkih pustijo okrog 28 milijonov evrov, še poroča dpa.