V MSUM predstavitev alternativne umetniške produkcije 80. let minulega stoletja

Sokustosinja razstave Barbara Borčič je na današnji novinarski konferenci izpostavila, da je večina v razstavo vključenih del nastala v prvi polovici 80. let, ko so se začenjali premiki in obrati tako v sami umetnosti kot tudi v njenem razumevanju. Pri postavljanju razstave po njenih besedah poudarek ni bil na interpretaciji, ampak so hoteli predvsem prikazati materialnost umetniške prakse same.

Kot so zapisali v MSUM sta prežetost družbe s sodobnimi mednarodnimi kulturnimi gibanji in razvoj urbanih centrov kulture mladih na prehodu iz 70. v 80. leta minulega stoletja pripeljala do novih idej in iskanja drugačnih kanalov političnega in kulturnega delovanja ter načinov umetniške produkcije.

To je bil čas alternativne scene, pomemben dejavnik pri konstituiranju te scene pa je bil teoretski prispevek nove levice, poststrukturalističnega gibanja in lacanovskega kroga. Skupna značilnost heterogene produkcije je bila, da se je upirala kulturni hegemoniji svojega časa, medtem ko si je sistem z omogočanjem njenega kritičnega delovanja zagotavljal podobo tolerance.

Razstava prikazuje razširjeno polje umetnosti 80. let, za katero je bila značilna praksa, ki so jo zaznamovale večmedijskost, samoorganiziranost, interdisciplinarnost, transgeneracijskost in skupinsko avtorstvo.

Sokustos razstave Igor Španjol je dodal, da koncept razstave temelji na ključnih prizoriščih tistega časa, ki so bili disko, galerija, studio, festival, druga televizija, gledalnica, čitalnica in kino. Zadnjo sobo na razstavi sta s sokustosinjo Barbaro Borčič poimenovala izstop, saj označuje konec desetletja in začetek 90. let z vsemi političnimi zapleti in vojnimi dogodki, ki so sledili.

Prizorišča, ki temeljijo na konkretnih prostorih, projektih in dogajanju so po njegovih besedah abstrahirana. Med seboj so tudi prepletena, tako da ima obiskovalec dve možnosti vstopa na razstavo - skozi bolj institucionalno ali skozi bolj alternativno pot, obe pa se v nekem trenutku prepleteta.

Ob dokumentarnem gradivu so rekonstruirali nekaj ključnih večmedijskih postavitev, med katerimi je Španjol izpostavil dela Marka Kovačiča, skupine Laibach, Andreja Lupinca, Nevena Korde v okviru skupine Borghesia in Mihe Vipotnika.

Poleg MSUM so prizorišča razstave še Galerija Škuc s projekcijo filmov, Televizija Slovenija s tematsko oddajo Platforma, spletne strani Moderne galerije z razširjeno dokumentacijo in Postaja DIVA z arhivom zavoda SCCA.

Danes so predstavili tudi publikacijo Osemdeseta o osemdesetih. Ta po besedah urednice Bojane Piškur vključuje besedila Tee Hvala, Aneja Korsike, Kaje Kraner, Aleša Mendiževca in Tjaše Pureber - teoretičark in teoretikov generacije, rojenih v 80. letih minulega stoletja, ki z današnjega stališča proučujejo nekatere ključne tekste ter razmerja med politiko, družbo, kulturo in umetnostjo tistega desetletja.

Razstava je del projekta Osemdeseta. Lani je bila na ogled razstava Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov - 1. del, projekt pa se bo sklenil z razstavo Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava jugoslovanski dokumenti.

Kot je še povedala direktorica muzeja in Moderne galerije Zdenka Badovinac so se za obravnavo 80. let minulega stoletja odločili po eni strani zato, ker so se lotili proučevanja umetnosti po desetletjih, po drugi pa zato, ker je ravno to desetletje napovedalo globoke družbene in politične spremembe, ki so oblikovale današnji čas.

Razstava bo na ogled do 11. junija.