V programu za 2016 bo SFC podprl štiri igrane celovečerce

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Nataša Bučar, je SFC za filmsko in avdiovizualno ustvarjanje v letu 2016 namenil nekaj manj kot štiri milijone evrov. Od tega je 94 odstotkov namenil produkciji, šest pa filmski vzgoji, podpori festivalov in razvoju stroke.

Igrani celovečerci, ki jim bo SFC v okviru programa za leto 2016 namenil sofinanciranje v skupni vrednosti 1.745.000 evrov, so družinska drama Polsestra Damjana Kozoleta, mladinska komična drama o odraščanju Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka, film ceste in komedija preobratov Orkester v režiji Matevža Luzarja ter politična triler-kriminalka Vsi proti vsem Andreja Košaka.

Podpora v skupni višini 182.000 evrov bo namenjena naslednjim celovečernim dokumentarnim projektom: Vlado o življenju in delu Vlada Kreslina v režiji Mirana Zupaniča; Septembrska klasa o generaciji vojaških nabornikov nekdanje JLA, ki je bila ujeta v okoliščine razpada Jugoslavije Igorja Šterka; portretu telesne čuvajke vodje znamenitega camorrističnega klana Perelli iz južne Italije z naslovom Nikita Siniše Gačiča ter iOtoku v režiji Mihe Čelarja - dokumentarnemu projektu o preostalih prebivalcih otoka Biševo, ki ga razkriva pisatelj Mate Dolenc.

Podpore v skupni vrednosti 320.000 evrov bosta deležna dva prvenca - celovečerni dokumentarec Krvno maščevanje scenaristke in režiserke Marije Zidar ter celovečerni igrani film Posledice v režiji Darka Štanteta, ki bo po besedah Nataše Bučar prinesel izviren in svež pogled na mladinsko prestopništvo na Slovenskem.

SFC bo v sklopu programa za 2016 podprl še kratke igrane filme režiserjev Olma Omerzuja (Soba ob jezeru), Mitje Lična (Raj), Barbare Zemljič (En jajček) in Slobodana Maksimoviča (Tako malo je treba) ter kratki dokumentarec Matjaža Žbontarja (Rojen za umret). Podpore bo deležnih tudi pet animiranih projektov, tri epizode o Koyii Kolje Sakside ter projekta Grege Mastnaka in Nejca Sajeta.

SFC bo pripravil tudi več retrospektiv in predstavitev novejšega slovenskega filma v tujini, med katerimi bo po besedah Nataše Bučar najpomembnejša na junijskem Transilvanija film festival v Romuniji. Festival slovenskega filma bo v 20. izdaji pod novim vodstvom Jelke Stergel v Portorožu potekal od 12. do 16. septembra.

Da bi pripomogli k ohranjanju kulturne dediščine ter pomembna dela slovenske filmske zgodovine naredili dostopnejša, so se lotili tudi izdajanja zbirke SI-FI Klasika. Kot prva bo v njej 10. aprila, ob prvem mednarodnem simpoziju o restavriranju filmske dediščine, na BluRayu izšla restavrirana verzija Doline miru Franceta Štiglica.

Simpozij, ki bo potekal 11. in 12. aprila, bo po besedah tajnika Združenja filmskih snemalcev Slovenije Simona Tanška zajel zelo raznolike teme, od čisto tehničnih, pa do etičnih in moralnih vprašanj.

Direktorica SFC je opozorila tudi na produkcijske pogoje, v katerih nastaja slovenski film. Kot je povedala, je Slovenija z višino sredstev, ki jih namenja za film in avdiovizualno ustvarjanje, med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami pristala skoraj na repu, za nami je le še Kosovo, pa čeprav je po bruto domačem proizvodu med temi državami na prvem mestu.

Poleg tega Evropski avdiovizualni observatorij za področje avdiovizualne umetnosti v zadnji ediciji, ki se nanaša na leto 2016, ugotavlja, da je na nivoju Evrope Slovenija v zadnjih petih letih dosegla drugo največjo negativno rast državne podpore filmskemu in avdiovizualnemu področju v Evropi, za nami je le še Ciper, je povedala Nataša Bučar. Dodala je, da ima Slovenija tudi enega najnižjih povprečnih proračunov za celovečerni igrani film v Evropi, v zadnjih letih je to 600.000 evrov.